Search
Mail RSS Google+ Facebook Twitter
Povabljen, povabljena!
Povabljeni k ogledu pestre, duhovne ponudbe.
Povabljen, povabljena k odmiku v svoje srce!
Božja beseda za nedeljo, 11. novembra 2018

Bogoslužje, ki ga danes obhaja Cerkev, naju vabi s skrivnostjo notranje drže uboge vdove. Njena notranja drža je: »Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka.« Vdovino srce je bilo polno te gotovosti. Iz enake gotovosti nama Jezus danes pravi: »Resnično, povem vam: Ta uboga vdova je vrgla več kot vsi, ki so metali v zakladnico. Vsi so namreč vrgli od svojega preobilja, ta pa je dala od svojega uboštva vse, kar je imela, vse, kar potrebuje za življenje.«

Jezus ne vzpostavlja lestvice pomembnosti. Ljudje se med seboj redno vrednotimo po lestvici pomembnosti (najsi bo osebni, po zaslugah, po številu, po sposobnostih, po denarju ipd). Jezus želi poudariti povezanost, navezanost in vedenje srca med Bogom in ljudmi. S tem, da je dala v zakladnico vse, kar je imela za življenje, je vdova izrazila svoje popolno zaupanje v Božjo obljubo, da vsem, ki mu zaupajo, ne bo ničesar manjkalo. Žena zaupa Bogu z vsem svojim srcem in bitjem. Seveda Božja obljuba ne potrebuje človeških dokazov, da pokaže svojo zastonjskost in korenitost. A le redki tako zaupajo Božji obljubi, da bi se kot uboga vdova ponižno in zaupljivo brez zadržkov izročili v Božjo skrb. Jezus jo hvali, ne da bi ona za to vedela ali celo pričakovala. Bog v resnici potrebuje le srce, ki ga upa preprosto in popolnoma sprejeti tudi takrat, ko vse kaže in se zdi ravno nasprotno. In kje se pri tem kaže Božja obljuba? Dobesedno bi morali prevesti takole: »iz svojega pomanjkanja je vrgla vse, kar je imela, vse svoje življenje«. Naš Bog je čuden Gospod. Ne zahteva ne malo, ne veliko, ne vsega. Zahteva to, kar nimaš. Vdovina gesta, ki prinaša iz svojega pomanjkanja vse, kar je bilo njeno življenje, postane duhovni vzor. Dovolj je, če se spomnimo na zapovedi. Bog nam ukazuje: bodite krotki, usmiljeni, prinašajte mir. Pravilo delovanja med ljudmi je, da vsak da to, kar ima. Pri Bogu to ne velja: človek mora dati to, kar nima, in s tem tudi sam dobi to, kar je dal. Tako se od mene, ki v resnici nisem krotak, niti v miru, zahteva, da sem krotak, da prinesem mir. Kako je to mogoče? To je mogoče le zato, ker je Bog zvest svojim zapovedim. Če sem v Božjem imenu krotak do sočloveka, pomeni, da popolnoma zaupam Bogu, da bo tudi mojemu srcu dal okušati krotkost. V tem okušanju bom končno srečal Njega, ki ga moje srce ljubi. Kajti kako bi mu lahko zaupal, če ga že ne bi ljubil? Zato Jezus tako hvali vdovo. Ko zaupa svojemu Bogu, s tem kaže svojo ljubezen do Njega in do vseh njegovih stvari, to pomeni: do templja in do njegovega ljudstva, za katerega so prinašali denar v zakladnico. V zameno je na temelju Božje zvestobe zagotovljeno vse njeno življenje.

Ko Gregor Veliki razlaga pripravljenost ribičev, da gredo za Jezusovim klicem, pravi, da ti možje za seboj niso pustili ne vem česa, saj so bili revni. Doda pa, da je veliko zapustil tisti, ki ni ničesar zadržal zase. To je smisel in pomen pristne vere. Ni važno, ali pustiš veliko ali malo. Važno je, da ničesar ne zadržiš zase. Važno je, da do dna zaupaš vso svojo pot in vse svoje napore. Na tak način milost srečanja z Jezusom sčasoma razodene vse svoje sadove.

Vdova je ena od ubogih, pri katerih prevlada blagor, ki ga je Bog v svoji zvestobi obljubil. V svojem pomanjkanju najde veselje do življenja zato, ker je z Bogom. Blagor tebi in meni, če bova te uboge srečala in se v njih dotaknila Božjega kraljestva. V njih nama bo vidno.

P. dr. Viljem Lovše, DJ

Ničnost zakona: Kaj je zakramentalni zakon in kaj ni?

Kaj je v očeh Cerkve zakramentalni zakon?

O tem je za Aleteio spregovoril John Kennedy, Irec, ki dela v glavni pisarni Vatikanske kongregacije za nauk vere na oddelku za zakon.

Prosim, povejte nam, kaj je ničnost zakona? In kaj ni?

Da bi lažje razumeli pojmovanje ničnosti zakona, bo morda koristno, če potegnemo vzporednice z načelom, ki velja v pravnem svetu. Po civilnem pravu je oseba nedolžna, dokler mu ni dokazana krivda. Podobno, ko moški in ženska skleneta zakon pred Cerkvijo, pride do predpostavke, da je zveza veljavna… Zato v primeru dvoma velja, da je treba neveljavnost zakona dokazati.

Ničnost ni oblika ločitve, ampak slovesna razglasitev, ki je rezultat cerkvene raziskave, da zakon, v nasprotju s tem, kar se je zdelo, ni pričel obstajati. Za nekatere to zveni nenavadno, zato mi dovolite podobo.

Pomislite za trenutek na vrsto pik, ki kadar so povezane tvorijo krog. Vsaka pika v tem krogu predstavlja bistveni element, ki sestavlja veljavni zakon. Ena pika predstavlja veljavno zakonsko starost zakoncev, drugi njuno svobodo, s katero vstopata v zakon, tretja njuno razumevanje, da je zakon trajen odnos, ki se zaključi s smrtjo enega izmed zakoncev. Zopet drugi za dejstvo, da nameravata biti zakonca zvesta drug drugemu itd. Če eden od teh elementov manjka – če oseba na primer izjavi, da namerava biti zvesta zakoncu, a nima namena, da bo izključno njegova – imamo čudno situacijo. Z drugimi besedami, imamo nekaj, kar izgleda kot zakon, a ga nikoli ne moremo opisati kot takega.

V takšnih primerih kanonsko pravo opisuje delovanje zakonca kot simulacijo. Simulator leta na primer ustvarja učinek letenja in pristajanja letala, čeprav pilot nikoli dejansko ne leti. Podobno oseba, ki uspešno govori neresnice in obljublja nekaj česar sama ni pripravljena izpolniti v trenutku izražanja zakonske privolitve, simulira tudi zakon. Če bi drugi zakonec to vedel ob istem času ne bi nikoli izrekel »da«.

Če se za trenutek vrnemo k naši podobi pik, lahko rečemo, da lahko v tem primeru zakon preiščejo sodniki. Oni bodo odločili glede vprašanja, ali je krog bil sklenjen ali ne. Tako ne gre za to, da bi karkoli izničili ali končali zakon kot se zgodi ob ločitvi, ampak za razglasitev, da to, kar se je zdelo veljavni zakon, dejansko sploh ni bil zakon. Po taki odločitvi sta oba zakonca običajno prosta, da skleneta nov zakon.

“Ničnost ni oblika ločitve, ampak slovesna razglasitev, ki je rezultat cerkvene raziskave, da zakon, v nasprotju s tem, kar se je zdelo, ni pričel obstajati.

So moji otroci nezakonski, če je bil zakon ničen?

Otroci niso v tem primeru nikoli pojmovani nezakonski. Nezakonskost otrok določa državna zakonodaja, ne Cerkev. Tako kot ločitev otrok ne naredi za nezakonske je tudi v primeru prepoznanja ničnosti zakona s strani Cerkve. Kanonsko pravo predvideva, da so otroci rojeni v zvezi, zakonski otroci. Če se kasneje izkaže, da je bil zakon neveljaven, status otrok ostane nespremenjen, so zakonski.

Sveto obhajilo in ločeni katoliki

Zakaj ne morejo iti ločeni in civilno ponovno poročeni katoliki preprosto k spovedi in nato prejmejo sveto obhajilo? Katolik, ki je zagrešil umor gre lahko k spovedi, prejme odvezo in obhajilo, ločeni in civilno ponovno poročeni katolik pa ne? V čem je razlika?

O tem vprašanju je danes veliko debate. Gre za to, kako ostati zvesti Kristusovemu učenju o zakonu medtem ko skušamo ljudem, ki so izkusili bolečino propadlega zakona, zagotoviti, naj še naprej živijo svojo vero četudi njihov nov položaj, v katerem so, ni v skladu z evangeljskim učenjem.

Ko se dva človeka v Cerkvi poročita, se predvideva, kot smo dejali, da gre za veljaven zakon. Ker sta oba zakonca združena z Bogom v zakramentalni zvezivsak drug odnos, ki je po naravi zakonski, vpliva na njun zakramentalni zakon. Če se dva katolika potem ločita in se civilno ponovno poročita, svobodno vstopita v novo zvezo, ki je Cerkev žal ne more priznati. Onadva to vesta in Cerkev to ve. Ker civilna ločitev ne pomeni ničnosti in ker zakramentalni zakon ostane nedotaknjen, se soočamo s situacijo, v kateri stranki vstopata v odnos, ki ga zaznamuje greh prešuštva.

Krščanski nauk pravi, da je dejanje prešustva pri spovedi mogoče odpustiti, če se zakonec tega kesa, poboljša svoje življenje in si želi vrniti v zakon. Če zakonec nima namena vrnitve v zakonsko življenje, ki ga je blagoslovil Bog, in raje vztraja v nepravilni situaciji, potem gre za nekaj drugega.

Ali lahko spoved reši problem?

Iti k spovedi in iskati odpuščanje za greh prešuštva nato pa nadaljevati življenje v drugem odnosu zastavlja vprašanje o iskrenosti želje po poboljšanju življenja. Lahko se spomnimo besed, ki jih je Jezus izrekel ženi zasačeni v prešuštvovanju. Odpustil ji je njeno žalitev in ji obenem dejal, naj ne greši več.

To vpliva na vprašanje obhajila, kajti Cerkev uči, naj bodo njeni sinovi in hčere ob prejemanju obhajila v stanju milosti. Če temu ni tako, če oseba še naprej živi v tem odnosu, brez namena, da bi uredila situacijo, potem je evharistija prejeta nevredno.

Pogosto se zgodi, da se ta oseba počuti kot da ne pripada več Cerkvi, ker ne more prejemati svetega obhajila. To ne drži. Nasprotno, osebo je potrebno spodbujati, da sodeluje, da ima v občestvu dejavno vlogo, da moli, prisostvuje zakramentom, dela drugim dobro, vzgaja svoje otroke v veri in si prizadeva preoblikovati svoje življenje v skladu z Božjo voljo kljub nepravilni naravi situacije.

Končno, kar zadeva zakon, naj si ta oseba resno prizadeva za možnost prepoznanja ničnosti zakona. Pri tem je lahko v pomoč krajevni škof.

To besedilo je bilo objavljeno pred izidom apostolske spodbude papeža Frančiška Radost ljubezni. Ta glede možnosti prejemanja zakramentov svete spovedi in evharistije za osebe, ki so vstopile v novo zvezo, predlaga proces razločevanja in duhovnega spremljanja oseb (prepoznavanja lastne situacije in stopnje krivde za razpad zakona) ter dejavnejše vključevanje teh oseb v župnijsko občestvo na tistih področjih, kjer je to mogoče (op. p).

Ali lahko prejema obhajilo oseba, ki je ločena, pa ne vstopi v novo zvezo ali se civilno ponovno ne poroči?

Seveda lahko. Poznamo na primer zakonce, ki so bili zapuščeni in katerih zakon se je končal brez njihove krivde. Podobno poznamo primere zakoncev, ki preprosto ne morejo več živeti skupaj. Kanonsko pravi v določenih okoliščinah dejansko dopušča ločitev zakoncev, medtem ko zakonska vez ostaja. V teh primerih zakoncev nič ne zavezuje, da ne bi prejemali zakramentov. Do težav pride le, kadar taka oseba vstopi v novo zvezo.

Več na: http://aleteia.org/2016/04/06/everything-you-ever-wanted-to-know-about-marriage-and-annulments-but-were-afraid-to-ask/

Nova knjiga Bolečina ločenosti
Bolečina ločenosti, Christian Gostečnik OFM  Ljubljana 2018

Ko razpade odnos, ko odide dekle, ko se fant ne javi več, lahko vse to grozovito boli. Še bolj pa boli izdajstvo, prevara, ko partner odide drugam. Ni ga hujšega čustvenega razcepa in žrela, ki srka nedolžne žrtve, otroška srca, kakor je razpad družine. Tedaj ni več varnosti, je samo še krik bolečine, ki se razlega po opustošenih poljanah družinskih sag. Otrok že po naravi hrepeni po pripadnosti in sprejetosti, zdaj pa se mu to hrepenenje izjalovi. A tudi tu je in mora biti pot naprej, pot, ki jo omogoča milostni poseg od Zgoraj.

Spletni nakup: https://fdinstitut.si/izdelek/bolecina-locenosti/

PROGRAM SKUPNOSTI SRCE 2018/19

PROGRAM pdf

PROGRAM DOGODKOV V SKUPNOSTI SRCE

1. september Romanje po slovenski obali VESELIMO SE V GOSPODU
13. oktober 2. Vseslovensko srečanje razvezanih pri sv. Jožefu v Ljubljani
17. november 15. obletnica ustanovitve skupine Srce
25. november Izlet na sv. Katarino nad Ljubljano
3. december Ogled gledališke predstave
31. december Silvestrovanje pri sv. Jožefu + sejem PODARIM – DOBIM
12. januar Izlet na Primorsko
10. februar Izlet na Solčavsko
16. marec Izlet v Županovo jamo v Grosuplju
13. april Planinski izlet na Lubnik
1. 5. do 4. 5. Romanje po Jakobovi poti po Sloveniji
18. maj Izlet v Stržišče
22. julij Druženje pri sv. Jožefu v Ljubljani
26. avgust Druženje pri sv. Jožefu v Ljubljani

PROGRAM DUHOVNIH VAJ IN POČITNIC
8. – 11. november Duhovne vaje: Podelitev življenske zgodbe
Dom matere Terezije v Ilirski Bistrici.
p. Tomaž Mikuš DJ, p. Viljem Lovše DJ in Karmen Kristan.
22. do 24. marec Postne duhovne vaje: P. Tomaž Mikuš DJ
1. do 10. julij Duhovne počitnice na Murterju (HR).
21. do 28. julij Duhovne počitnice v Logu pod Mangartom.
18. do 25. avgust Duhovne počitnice na Kaprijah (HR).

PROGRAM SREČANJ PRI SV. JOŽEFU V LJUBLJANI (Četrti ponedeljek v mesecu)
Srečanja se začno ob 19. uri z mašo v Marijini kapeli.

24. september Rodovitno staranje, p. Beno Lavrih DJ
22. oktober Osamljenost in depresija, P. Tomaž Mikuš DJ
26. november Ničnost zakona, p. dr. Viktor Papež OFM
17. december Večer pričevanj, Barbara Košuta
29. januar, torek Zakaj nekdo vara? , dr. Drago Jerebic, spec. ZDT
25. februar Vstop v novo vezo, mag. Nataša Ropret
25. marec Samoodrešitev, p. dr. Viljem Lovše DJ
22. april Samomorilne misli, p. Toni Brinjevec
27. maj Incesti in zlorabe v družini, prof. dr. Tanja Repic
24. junij Živeti samskost in jo sprejeti, Helena Škrlep

Skupine pri sv. Jožefu v Ljubljani
Senior skupina SRCE
1. in 3. pon. ob 17. uri
marija.cigoj@gmail.com, tel.: 051 335 404
Skupina za okrevanje po ločitvi
Vsak ponedeljek ob 20. uri
omahenmari@gmail.com, tel.: 031 702 237
Srečanja za mlade iz razvezanih družin
4. sobota v mesecu ob 17. uri
tomaz.mikus@gmail.com, tel.: 064 178 014

Skupine “Srce ob srcu”
Ljubljana Dravlje karmen.kristan@gmail.com, tel.: 041 955 219
Suha pri Škofji Loki karmen.kristan@gmail.com, tel.: 041 955 219
Nova Gorica alojzij.krzisnik@rkc.si, tel.: 041 596 147
Šturje, Ajdovščina zoran.zornik@rkc.si, tel.: 041 673 292
Celje primoz.kovac@rkc.si, tel.: 041 780 109
Maribor ivan.janez@gmail.com, tel.: 041 286 352
Koper Ervin Mozetič, vikpas.kp@rkc.si, tel.: 041 724 884

Kontakti:

PRIJAVE.SRCE@GMAIL.COM / RAZVEZANI.SRCE@GMAIL.COM / SRCEOBSRCU@GMAIL.COM

DUHOVNI ASISTENT P. TOMAŽ MIKUŠ, TEL: 064 178 014; TOMAZ.MIKUS@GMAIL.COM

Zgibanka-skupine za razvezane in druge oblike pomoči

V okviru priprav na 2. vseslovensko srečanje razvezanih v Cerkvi bomo natisnili to zgibanko, kjer so zbrane informacije o lokacijah in kontakti za večino od delujočih skupin za razvezane.

Zgibanke bodo konec septembra razposlane na vse  večje župnije v Sloveniji.

Objavljam jo tudi na spletni strani, da si jo lahko prenesete in jo delite preko povezave ali kot datoteko.

ZGIBANKA PDF datoteka