Drugo

Izkustvo razpada zakona kot spodbuda ločenim za nenehno učenje

Duhovna spodbuda za ločene

Razpad zakona je ena najtežjih človekovih izkušenj. Pogosto prinaša občutek bolečine, izgube in neuspeha, vendar pa ločeni lahko tudi v teh težkih trenutkih najdejo priložnost za nenehno učenje, ki jim bo omogočilo osebnostno in duhovno zorenje.

Soočanje z resničnostjo in iskanje Božje volje

Prvi korak v procesu nenehnega učenja po ločitvi je soočanje z resničnostjo. To pomeni sprejeti dejstvo, da se je zakon končal. Psihološke raziskave kažejo, da razpad zakona pogosto povzroči podobne čustvene odzive kakor smrt bližnjega, torej žalovanje, ki vključuje najrazličnejša čustva. Pomembno je, da jih ločeni prepoznajo in sprejmejo ter izrazijo, saj je to prvi korak k okrevanju.

V teh trenutkih jim Sveto pismo ponuja tolažbo in oporo, ko jih spominja na navzočnost Boga Očeta po Jezusu Kristusu v Svetem Duhu in Božjo skrb zanje. Jezusove besede: »Blagor žalostnim, kajti potolaženi bodo« (Mt 5,4), jim dajejo zagotovilo, da Bog v času žalosti in izgube ponuja tolažbo in upanje. Tudi ko se zdi, da je vse izgubljeno, lahko zaupanje v Božji načrt ljubezni zanje in milost pomagata pri čustvenem in duhovnem okrevanju.

Apostol Peter pravi: »Vse svoje skrbi preložite nanj, saj on skrbi za vas« (1 Pt 5,7). Ta nauk spodbuja ločene, da ozavestijo resnico o Božji skrbi zanje tudi v najtežjih trenutkih, tako da bodo mogli v Bogu in drugih ljudeh, ki jim jih pošilja na pot, najti moč za nadaljnje življenje.

Samorefleksija in rast

Po razpadu zakona je pomembno, da si ločeni vzamejo čas za samorefleksijo. Ta proces vključuje iskren pregled lastnih dejanj, napak in odločitev, ki so morda prispevali k ločitvi. Samorefleksija ni namenjena obsojanju samega sebe, temveč učenju iz preteklih izkušenj in iskanju načinov, kako postati boljši človek.

Raziskave kažejo, da lahko globoka introspekcija pomaga ločenim prepoznati vzorce vedenja in čustvene odzive, ki so morda prispevali k razpadu zakona. To vodi do večje zrelosti, boljšega razumevanja samega sebe in bolj zdravih odnosov v prihodnosti.

Tudi Sveto pismo jih vabi k samorefleksiji. »Sami se preverite, ali ste verni, in preizkusite se« (2 Kor 13,5). Takšna samorefleksija ne vključuje le analize preteklih napak, ampak tudi iskanje načina za izboljšanje in rast v skladu z Božjo podobo, ki jo nosijo v sebi, in z Božjim načrtom ljubezni zanje.

Odpuščanje sebi in drugemu

Odpuščanje je eden najtežjih, a hkrati najpomembnejših korakov nenehnega učenja po ločitvi. Vključuje odpuščanje sebi za napake in grehe, pa tudi odpuščanje bivšemu partnerju za vse, kar je prispevalo k razpadu zakona.

Večina psiholoških raziskav kaže, da odpuščanje igra ključno vlogo pri okrevanju po razpadu zakona. Ljudje, ki so sposobni odpustiti sebi in bivšemu partnerju, okrevajo hitreje, občutijo manj stresa in imajo boljše duševno zdravje. Odpuščanje ni le oprostitev napak drugega, temveč omogoči tudi osvoboditev od negativnih čustev, kakršni sta jeza in zamera.

Sveto pismo poudarja milost in moč odpuščanja na poti do notranjega miru: »In bodite drug do drugega dobrotljivi, usmiljeni in si med seboj odpuščajte, kakor je tudi vam Bog odpustil v Kristusu« (Ef 4,32). Ne spodbuja le odpuščanja drugim, ampak tudi sebi, kar je ključno za doseganje notranjega miru in za nadaljevanje življenja po ločitvi. Ko ločeni odpusti sebi in nekdanjemu partnerju, se osvobodi ran, zamer in bolečine ter omogoči svojemu srcu, da se zaceli in postane z Božjo pomočjo znova zmožno zaupati, spoštovati in ljubiti ter biti ranljivo.

Iskanje novih poti in graditev prihodnosti

Ločitev lahko povzroči občutek negotovosti glede prihodnosti. Vendar pa psihološke raziskave kažejo, da lahko preusmeritev pozornosti na nove cilje in priložnosti pomagajo, da ločeni ponovno najdejo smisel življenja ter notranje veselje in mir.

Pomembno je, da ločeni ne ostanejo ujeti v preteklost, ampak iščejo nove poti in gradijo svojo prihodnost. To vključuje postavljanje novih ciljev, odkrivanje novih interesov in morda celo iskanje nove ljubezni.

Sveto pismo jih spodbuja k iskanju upanja in novih priložnosti: »Kajti jaz poznam načrte, ki jih imam z vami, govori Gospod, načrte za blaginjo in ne za nesrečo, da vam dam prihodnost in upanje« (Jer 29,11). Ta obljuba jim zagotavlja, da je po vsaki izgubi mogoče najti nov začetek in novo upanje. Kljub bolečini in izgubi Bog vedno ponuja možnosti za obnovo in rast.

Poglobitev vere in duhovna prenova

Psihološke raziskave kažejo, da vera lahko igra ključno vlogo pri premagovanju stresa in depresije, povezanih z ločitvijo. Ločeni, ki se po razpadu zakona zatečejo k veri, pogosto poročajo o večjem notranjem miru in občutku povezanosti z nečim večjim od sebe.

Izkustvo razpada zakona je čas, ko lahko ločeni na novo odkrijejo podobo Boga, ki jo je razodel Jezus Kristus. Boga, ki jih ne bo nikoli zapustil ali obsodil, temveč jih vedno in povsod po Jezusu Kristusu vabi: »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11,28). Kadar zmorejo odgovoriti na to vabilo in priti k njemu z vero, ki jo premorejo, bodo mogli skupaj z njim preobraziti svojo bolečino in najti novo smer v življenju.

Sprejeti podporo

Psihološke raziskave in Sveto pismo učijo, da lahko ločeni s samorefleksijo, odpuščanjem, iskanjem novih priložnosti ter poglobitvijo vere najdejo pot do osebnostne in duhovne preobrazbe. Tako morejo iz boleče izkušnje razpada zakona priti močnejši, zrelejši in pripravljeni za novo življenje, ki je polno upanja, miru in novih priložnosti. V procesu nenehnega učenja se lahko odkrijejo nove možnosti za življenje, ki bo veliko globlje in polnejše, kakor je bilo prej.

Pri tem pa ločeni niso sami. Vedno smejo računati na Boga Očeta po Kristusu v Svetem Duhu, ki jim pošilja na pot različne ljudi in programe, da bi zmogli vstopiti v učenje in pri njem vztrajati. Zato je prav, da gojijo v sebi držo odprtosti za podporo, ki jim je podarjena, da bi zmogli zaživeti polnost življenja po boleči izkušnji razpada zakona.

Literatura:

Amato, Paul R. 2000. The consequences of divorce for adults and children. Journal of marriage and family 62, št. 4: 1269−1287.

Hetherington, Mavis E., in John Kelly. 2002. For Better or for Worse: Divorce Reconsidered. New York: W. W. Norton & Company.

Tashiro, T. Y., in Patricia Frazier. 2003. »I’ll never be in a relationship like that again«: Personal growth following romantic relationship breakups. Personal relationships 10, št. 1: 113−128.

Worthington Jr, Everett L. 2013. Forgiveness and reconciliation: Theory and application. New York and London: Routledge.

Dober dan, dobri ljudje – posnetek YouTube

Nekaj možnih podpor:

Srečanja in programi v okviru Skupnosti SRCE. Informacije in prijave, tukaj.

− Duhovni vikend za ločene: Je ločitev zgolj življenjski poraz ali nova priložnost? Od 15. do 17. 11. 2024 v Ignacijevem domu duhovnosti. Informacije in prijave, tukaj.

− Študijski program Duhovno izpopolnjevanje. Poteka dve leti ob sredah od 16.30 do 20.45 v živo in po Zoomu hkrati. Več informacij, tukaj. Vpis je možen do 15. 9. po spletu, tukaj. Pogovorna oddaja o programu, tukaj.

− Celoletni programi v Ignacijevem domu duhovnosti. Več informacij in prijave, tukaj.

Foto: Canva.

Pripravil p. Ivan Platovnjak DJ

Naučite se počivati! Poletna duhovna spodbuda za Skupnost SRCE

Pogosto se spomnim besed svojega prijatelja: »Najdi si čas za počitek, preden ti bodo rekli ‘Počivaj v miru!’« Prav tako mi ostaja v spominu misel zdravnika: »Na pokopališču so mnogi, ki so bili prepričani, da so nenadomestljivi.«

Verjetno nimam samo jaz težav, da bi si našel dovolj počitka vsak dan, enkrat na teden, tudi poleti. To je verjetno vsesplošna težava mnogih, saj smo vsi vpeti v različne obveznosti. Vedno se zdi, da je premalo narejenega in da je treba še to in to obvezno narediti. To je morda tudi vaša težava. Poglejmo, zakaj je pomemben počitek in zakaj je prav, da se naučite počivati.

Pojdite sami zase

Evangelist Marko poroča, kako je Jezus učence, ki so se veseli vrnili s svojega misijonskega poslanstva, poslal počivat: »’Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte!’ Mnogo ljudi je namreč prihajalo in odhajalo, tako da še jesti niso utegnili. In odrinili so s čolnom sami zase v samoten kraj.« (Mr 6,31–32)

Jezus se je gotovo veselil vsega, kar so doživeli njegovi učenci, toda njihovo pozornost usmeri predvsem na počitek. Na ta način jim želi pomagati, da bi se zavedali svoje telesne in duševne utrujenosti ter potrebnosti telesnega in duševnega počitka. Hkrati jih opozori na nevarnost ujetosti v aktivizem, pri katerem so najpomembnejši dosežki in občutek, da so absolutni protagonisti in da je vse odvisno od njih. Da bi se ne ujeli v to past, je dobro, da se zavestno ustavite in se umaknete v samoto.

Ni dovolj le odklop

Papež Frančišek poudarja, da ni dovolj, da se človek »odklopi«, temveč da je prav »resnično počivati«, se vrniti »k bistvu stvari: ustaviti se, ostati v molku, moliti, da ne bi iz norosti dela prešli v norost sprostitve. Jezus ni zanemarjal potreb množice, ampak se je vsak dan pred vsem drugim umaknil v molitev, v tišino, v bližino z Očetom.«

Bistvo počitka, h kateremu vas Jezus vabi, je torej čas, ko se ustavite ter na različne načine obnovite svoj odnos z Bogom Očetom po Kristusu v Svetem Duhu in v Njem s seboj, z bližnjimi in vsemi, s katerimi ste na različne načine povezani.

Z Jezusom je vsako breme lažje

V Matejevem evangeliju (11,28–30) beremo, kako Jezus obljublja počitek vsem, ki pridejo k njemu: »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek. Vzemite nase moj jarem in učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen, in našli boste počitek svojim dušam; kajti moj jarem je prijeten in moje breme je lahko.«

Obljubljeni počitek morete najti le ob Njem, z Njim in v Njem. Seveda je on že v vas od trenutka, ko vas je ustvaril in ste postali njegova podoba, še posebej pa po zakramentu krsta in birme. Njegova navzočnost se poživlja z vsako obliko molitve, ko ste zavestno z Njim, pa tudi z obhajanjem nedeljske svete maše in spovedi, kolikor je mogoče.

Ko ste z Njim osebno povezani ter ga sprejmete v svoje vsakdanje življenje in situacije, ki vas utrujajo in obtežujejo, pride tolažba in življenjska radost, ki jo more podariti le On. Vaše vsakdanje delo ne bo več »davek«, temveč prostovoljno sodelovanje z Bogom Očetom in njegovo ljubeznijo, ki se želi na ta način udejanjati po vas. Seveda vas ne osvobodi težav z delom in stisk zaradi ločenosti niti vsakdanjih obveznosti, ki jih je zaradi tega še več, saj ste ostali sami za vse, temveč vas okrepi, odstrani hromečo zaskrbljenost ali nenehen strah in nosi z vami težo vsakdanjega življenja. Na ta način postaneta vsako delo in breme lažje. V veri zavestno sprejmite Njegovo ljubečo in dejavno navzočnost, da bo smel biti v vašem srcu in ga preobražati (Mr 7,14–23), da bo postalo pretočno in prosojno za Njegovo in Očetovo ljubezen, spoštovanje, usmiljenje, odpuščanje, mir in veselje. Počitek v Kristusovem Duhu vam želi omogočiti prav to.

Počitek vas naredi manj dramatične

Premalo počitka vas naredi živčne, manj čuteče, spoštljive in ljubeče. Če ste utrujeni, pod stresom, preobremenjeni ali nenehno zaposleni, ne delate nikomur usluge, ne sebi ne drugim ob vas. To vam onemogoča, da bi bili blizu drugim, njihova opora, dar in razlog veselja. Potrebujete tudi odmor, in to ne le petnajstminutnega ali kratkega dremeža čez dan. Če si vzamete dovolj časa za počitek, ki ga potrebujete v skladu s svojim telesom, duševnostjo in duhovnostjo, ter poskrbite za svoje telo, dušo in duha, boste lahko sebi in drugim tisto, kar si res želite in česar ste tudi zmožni, če ste spočiti.

Počitek razkriva vaše zaupanje v Boga

Psalm 127,1–2 pravi: »Če Gospod ne zgradi hiše [ali odnosa ali doma ali projekta], se zaman trudijo tisti, ki jo gradijo; če Gospod ne varuje mesta [ali česar koli, kar vas skrbi ali zaradi česar izgubljate spanec ali pa ste živčni], stražar zaman bedi. Zaman je, da zgodaj vstajate, pozno odhajate, da jeste kruh bolečega dela, kajti On daje svojemu ljubljenemu tudi v spanju.«

Ko spoštujete Boga in ritem življenja, ki ga je položil v vas in vse stvarstvo, boste lahko tudi sami nazorno videli, kako se Bog zavzema in konkretno skrbi za vas in vaše drage. To, da si vzamete čas za spanje in različne oblike počitka, je znamenje zaupanja v Boga in zavedanja, da je vse Božji zastonjski dar. Ni vse odvisno zgolj od vas. Niste Bog in vam ni treba biti. Povabljeni ste, da ste sogovorniki in sodelavci v njegovi ljubeči in spoštljivi skrbi za vse in vsakogar. Naredite le tisto, kar lahko, drugo pa prepustite Njemu.

Seveda je tudi spanje toliko bolj počitek, kolikor bolj vstopate vanj z Njim po branju Božje besede, ozaveščanju Božje navzočnosti v vas in okrog vas, molitvi zahvale, kesanja, izročitve ali kakšne druge oblike molitve, ki vam pomaga, da z Njim zaključite dan in se povsem izročite v Njegov ljubeči »objem«.

Še nekaj praktičnih načinov za počitek

Živeti pomeni gibati se, biti na poti, slediti notranjemu glasu, navdihom, Božjemu klicu. Telo ne more biti zdravo in prav delovati, če nima te možnosti. Brez gibanja se ne more prav sprostiti in tudi ne spočiti. Seveda pa je dobro, da se vsakdo giba v soglasju z lastnim telesom in ritmom življenja oziroma ritmom, ki ga daje Bog, v katerem živi, se giblje in je (Apd 17,28). Izbirajte gibanje (sprehod, hoja, tek, plavanje, ples, razgibavanje ipd.), v katerem ste lahko zavestno združeni z Bogom in drugim ter se še globlje zaveste, kako zelo ste obdarovani.

Mnogim je počitek tudi kontemplacija lepote ob različnih umetnostnih delih poezije, glasbe, literature, gledališča, baleta, opere, arhitekture itd. Ob tem se nasitita in spočijeta duševnost in duh, kar ugodno vpliva tudi na telo. Podoben učinek ima za nekatere petje ali igranje na glasbilo.

Nekaterim je v počitek tudi srečanje s tistimi, ki jih imajo radi in s katerimi so v različnih prijateljskih odnosih. To ugotavlja tudi psalmist: »Glejte, kako dobro in kako prijetno je, če bratje složno prebivajo skupaj!« (Ps 133,1)

Več časa porabite za pripravo obrokov in zavestno uživanje. Pustite se obdarovati z Božjo ljubečo skrbjo za vas in bližino tudi prek tega.

Obhajanje nedelje. Z obhajanjem zahvalne in spravne evharistične daritve skupaj z drugimi postajate vedno bolj eno v Kristusovem Duhu ljubezni, usmiljenja, spoštovanja in odpuščanja, pa tudi povezani s svojimi dragimi ter vsemi drugimi brati in sestrami v Kristusu. Nedelja naj bo res čas uživanja v Božjih darovih, ki ste jih bili deležni čez teden, sprostitve telesa, duševnosti in duha, v dejavni navzočnosti Boga Očeta po Jezusu Kristusu v Svetem Duhu, v objemu njegove neizmerne ljubezni.

Za na pot

Želim vam, da bi si med dopustom in počitnicami dopustili, da na novo ovrednotite čudoviti dar počitka in se podate na pot učenja, kako počivati, da boste vedno bolj postajali takšen človek, kakršnega si vas je zamislil Bog Stvarnik in Oče, kar vam želi omogočiti tudi s počitkom. Naj vam bo dano obilo modrosti in ustvarjalnosti Svetega Duha.

p. Ivan Platovnjak

P. S.: Nekaj možnosti za poletni čas:

1) Poleti se lahko udeležite duhovnih vikendov ali ignacijanskih duhovnih vaj v Ignacijevem domu ali kje drugje.

3) Na Youtube lahko najdete različne vodene molitve. Poglejte si jih, vzemite si čas zanje, vstopite vanje in presojajte.

4) Obiščite kdaj spletne strani: https://ignacijevdom.si/; https://duhovnosti.si; https://www.moli.si/; https://duhovnoizpopolnjevanje.si/. Gotovo boste našli na njih tudi kaj zase.

Poletne duhovne počitnice Skupnosti SRCE

Skupnost SRCE organizira poletne duhovne počitnice v Kopru, v Logu pod Mangartom in na Murterju na Hrvaškem. Namenjene so ločenim in razvezanim v Cerkvi ter njihovim otrokom. Duhovne počitnice bo oblikovalo skupno življenje in skrb drug za drugega s skupnimi obroki, druženjem na plaži ali v hribih, organizirani bodo izleti v okolico in vsakodnevna sv. maša, skupna meditacija in molitev, priložnost pa bo tudi za duhovni pogovor in spoved. Pri oblikovanju družabnih dejavnosti bo dobrodošel prispevek vsakogar od udeležencev. Duhovnih počitnic se udeležujete na lastno odgovornost in nanje se prijavite po prijavnih obrazcih. Vse prijavljene bomo naknadno obvestili o podrobnostih po elektronski pošti.

  1. Duhovne počitnice v Kopru, 14.–20. 7. 2024

Nastanitev je v OŠ Antona Ukmarja v Kopru na čudoviti lokaciji tik nad Žusterno (Osnovna šola Antona Ukmarja v Kopru, Pot v gaj 2). Spali bomo v učilnicah na blazinah po tleh, prostori so klimatizirani. Zajtrke in kosila nam bodo pripravljali v šolski kuhinji za 11 eur na dan, sami pa bomo poskrbeli za večerje, za kar bo vsak prispeval 5 eur na dan. Prispevek za spanje na dan je 11 eur. Za otroke do 14. leta je cena polovična.

Poleg uživanja na plaži bomo imeli možnost preživljati večere na sprehodu po Kopru in okoliških naseljih, kjer se bomo lahko udeležili katerega od poletnih kulturnih in turističnih dogodkov.

Duhovne počitnice bo vodil duhovnik Ervin Mozetič, župnik pri Sv. Marku v Kopru.

Prijave so mogoče do 30. 6. 2024 po spletnem obrazcu .

  • Duhovne počitnice v Logu pod Mangartom, 22.–28. 7. 2024

Nastanitev je v hostlu Kronotop.

Ker se prijavljamo kot stalna skupina, je cena za prenočitev ugodnejša (15 eur na noč), toda v hostlu ne bomo edini gostje. Obroke si bomo pripravljali sami v kuhinji, ki je namenjena vsem gostom. Za hrano bo treba odšteti 15 eur na dan. Prijavljene bomo obvestili o plačilu akontacije.

Organizirali bomo izlete v bližnjo okolico, si ogledali čarobne kotičke v naravi, se povzpeli na kak bližnji vrh, tudi dvatisočak. Duhovne počitnice bo vodil p. Tomaž Mikuš.

Prijave so mogoče do 30. 6. 2024 oz. do zapolnitve prvih 30 mest po spletnem obrazcu .

  • Duhovne počitnice na Murterju, 18.–28. 8. 2024

Nastanitev je v jezuitski hiši v samem jedru mesta Tisno. Prispevek za eno prenočitev je 10 eur. Za obroke, ki jih bomo pripravljali skupaj, je prispevek 15 eur na dan.

Družili se bomo na plaži, ki je od hiše oddaljena le 200 m, in na izletih v bližnjo okolico, zvečer pa bomo ujeli kak zvezdni utrinek in uživali v sončnih zahodih.

Duhovne počitnice bo vodil p. Mio Kekić.

Prijave so mogoče do 30. 6. 2024 po spletnem obrazcu .

ROMANJE NA ZASAVSKO SV. GORO

Precej časa je minilo od najine zadnje udeležbe na srečanju srčkov in verjetno bi ga preteklo še nekaj, če mi Gena ne bi poslala vprašanja, ali se pridruživa romanju na Zasavsko Sv. Goro. Vabilo sem sicer videla in o njem razmišljala, a očitno sva potrebovala dodatno spodbudo, da sva se odločila preživeti zadnjo postno soboto v družbi znanih in manj znanih, a enako preizkušanih.

Pridružila sva se jim v Vačah. Tam je že čakala pisana druščina skupaj z lokalnim vodnikom, sicer članom družinskega gledališča Kolenc. Poskrbel je za sproščeno vzdušje ter nam pozneje predstavil zgodovino Vač in znamenito vaško situlo.

Najprej pa smo si ogledali župnijsko cerkev sv. Andreja, spoznali njeno zgodovino in posebnosti. Največ zanimanja je bil deležen čudovit Božji gob, ki so ga davnega leta 1865 izdelali na Češkem. Krasi ga nešteto barvnih steklenih kristalov, ki osvetljeni ponujajo res bogato podobo. Vajeni smo, da se Božji grob postavi za sveto tridnevje, tu pa je zaradi svoje vrednosti in edinstvenosti na ogled vse leto. Verjamem, da je bil to marsikomu od udeležencev čudovit uvod v veliki teden.

Še ena posebnost je vredna ogleda v posebni omarici pod prižnico: posoda z zemljo z GEOSS-a, ki jo je Papež Janez Pavel II. poljubil, ko je leta 1996 prvič stopil na slovenska tla. Mene osebno so ob tem preplavili posebni občutki in podoživljala sem srečanje s sv. očetom v Postojni.

Potem pa smo postali pravi romarji. Peš smo se odpravili na slabi dve uri oddaljeno Zasavsko Sveto Goro, cilj našega tokratnega postnega druženja. Nekateri so ob merjenju korakov potrebovali malo samote, drugi so želeli sproščen klepet, spet tretji pogovor o težavah in naporih življenja … Mislim, da je vsak lahko prejel, kar je potreboval. Pot je bila pestra, kakor so pestra naša življenja. Hodili smo po široki asfaltni cesti, po malo ožji poljski poti, po vzpenjajoči in spuščajoči se stezi, vmes pa košček poti, ki spominja na pravo planinsko pot. Doživeli smo vse, od razgledov po čudoviti zasavski pokrajini do hoje med drevesi, kjer se ti zdi, da ne vidiš izhoda. Tako enostavno mi je bilo to pot prenesti v življenje, kjer je včasih vse lepo in gladko kakor hoja po široki poti, drugič pa imamo občutek, da so steze ozke in strme, da nam na njih pohajajo moči. A tako kakor so nam na tej poti božale srce pomladne cvetice, so nam tudi v življenju dani ljudje, ki nam vzbujajo upanje, podarjajo veselje in nas opogumljajo.

Ko smo prispeli na cilj, nas je prijazno in gostoljubno pričakala župnijska gospodinja. Okusen čaj in poživljajoča kava sta nam dala občutek domačnosti in sprejetosti.

Cerkev na Zasavski Sveti Gori je ena redkih, posvečena Marijinemu rojstvu, in tu sem prvič videla podobo Marije dojenčice. Notranjost cerkve in okolica sta polna znamenj globoke vere in predanosti pokojnega župnika Maksa Kozjeka, ki je tu deloval kar štirideset let. O vsem tem nam je spregovoril zdajšnji duhovnik. V kapeli Kraljice miru je p. Platovnjak potem daroval sv. mašo. To kapelo krasijo čudoviti vitraži s podobami svetovno znanih Marijinih romarskih svetišč – Lurda, Fatime in Međugorja. Na glavnem oltarju je tudi kip medžugorske Marije in upodobitev tamkajšnje cerkve. Tu res dobiš občutek, da se Marija sklanja k nam, zato da nam s svojo materinsko roko briše solze in nam pomaga čez življenjske prepreke ter se z nami veseli. S sv. mašo smo počastili tudi praznik Marijinega oznanjenja, ki se je zaradi velikega tedna obhajal prav na soboto, 23. 3., ko smo poromali k Njej …

Vtisov je ogromno in kar težko sem se odločila, kaj preliti na papir, zato da bi vse, ki boste brali te vrstice, opogumila in navdušila, da si kdaj pa kdaj vzamete čas, mogoče stopite iz cone udobja in se podate na pot. Upam, da mi je uspelo in da se kmalu srečamo.                                   

Magdalena

Velika noč 2024

Na veliki četrtek se spominjamo postavitve evharistije in duhovništva. Naj nam bo dana ganjenost nad tem in hvaležnost. Prosimo Svetega Duha, naj nam pomaga vstopiti v srčiko evharistije in duhovništva, katerega temeljno poslanstvo je služenje. Prav zaradi tega je najprej umil noge svojim učencem in jim tako pokazal, kako on sam služi na zelo konkreten način, in jih povabil, da bi tudi oni vstopili v to njegovo držo. To služenje se nam ponavzočuje v vsakem obhajanju evharistije, da bi mu mogli tudi mi postajati podobni. Na kakšen način in kje smo mu lahko podobni v služenju?

Veliki petek je dan spomina na Jezusovo neizmerno trpljenje zaradi zavrnjenosti njegove in Očetove ljubezni do človeštva in zaradi nepripravljenosti verjeti v moč ljubezni in odpuščanja. Ko bomo v molitvi z njim na križevem potu in smrti na križu, naj Sveti Duh v nas prebudi ganjenost in hvaležnost za to njegovo ljubezen do konca ter zavedanje, da mu povzročamo največjo bolečino, ko mu ne dopustimo, da bi nam podaril odpuščanje in da bi lahko po nas še naprej ljubil in odpuščal. Kje in kako lahko skupaj z njim udejanjamo njegovo ljubezen?

Na veliko soboto smo povabljeni, da bi bili  z Jezusom v grobu. Čeprav je polno priprav na velikonočno praznovanje, si vseeno vzemimo nekaj časa, da vstopimo v molk in prisluhnemo govorici groba in Jezusa v njem. Pravi nam: “Če pšenično zrno ne umre, ne more obroditi sadu.” “Kdor hoče svoje življenje rešiti, ga bo izgubil.”… Izročimo Jezusu v grobu tudi tisto, kar želimo na vsak način zadržati zase in se nam zdi, da brez tega ne moremo živeti. Naj skupaj z njim umre naša nezdrava navezanost, nesvoboda in zasvojenost, da bomo lahko skupaj z njim vstali v novo življenje. Kaj mu bomo izročili?

Na veliko noč nam vstali Jezus Kristus želi podeliti svoj mir, kot ga je takrat podaril svojim učencem. V veri bodimo z njim in mu dopustimo, da nas po svojem Duhu v polnosti prepoji z močjo svoje zmage nad grehom, zlom in smrtjo ter nam da okušati njegovo veselje, mir, odpuščanje in dejavno ljubezen do nas in vsakega človeka.

Želim vam blagoslovljeno praznovanje velikonočne nedelje in obilja radosti tam, kjer ste, in s tistimi, ki so ob vas. Tam in v tistih vas čaka Vstali. Tam in po tistih se vam želi razodeti, kot se je razodel Magdaleni in apostolom.

p. Ivan Platovnjak 

Drage ljubeče mame,

(Slika: Devica z otroki, Ivan Meštrovič, New York, 1925)

vsaka izmed nas je neprecenljivo darilo. Mama, katere srce vsak trenutek bije še za nekoga. To je tista mama, ki jo preplavljajo občutki veselja in brezpogojne ljubezni, pa tudi krivde, obupa in nemoči.

Ločena/razvezana je mama, ki čuti in zazna, kako težak je križ materinstva.

Brez slabe vesti, z ljubeznijo do sebe in kot opomnik za vse mamice, ki so pozabile nase, na svoje potrebe, želje in sanje.

Objemi se, bodi ponosna na to, da si mama in da si most, preko katerega se je zlilo življenje na ta svet.

Čestitke ob materinskem dnevu!

Natalie

(za Skupnost Srce)

Ob današnjem svetovnem dnevu žensk

Škoda bi bilo, da bi zaradi različnih predsodkov spregledali, kar je temeljno v tem dnevu, ki želi spodbuditi vse ženske, da bi bile z veseljem ženske. Kristjani pa smo povabljeni, da se učimo gledati ženske z očmi Boga Očeta po Kristusu v Svetem Duhu. Naj bo dano vsaki ženski, da se znova zave tega pogleda, ki je poln občudovanja, nežne ljubezni, veselja, spoštovanja, usmiljenja in zaupanja, ter uskladi svoj pogled nase z Njegovim. Naj Sveti Duh pomaga tudi moškim uskladiti svoj pogled nanje z Božjim.

Čestitam vsem ženskam in kličem nanje Božji blagoslov,

p. Ivan

Nagovor SRCA ob odhodu p. Tomaža

Zdaj je pa dokončno: p. Tomaža Mikuša, našega duhovnega vodjo, je njegov jezuitski provincial p. Miran Žvanut poslal na novo pastoralno delo – odslej bo župnik v Župniji sv. Jakoba v Ljubljani, kjer bo nasledil p. Silva Šinkovca. P. Tomaža je umestil za novega župnika arhidiakon Franci Petrič v nedeljo, 28. januarja, pri sv. maši ob 9.30 pri Sv. Jakobu.

Mi srčki pa smo se za osemletno vsestransko, bogato, srčno in zavzeto delo za Skupnost SRCE zahvalili p. Tomažu pri poslovilni sv. maši v ponedeljek, 22. 1. 2024, ob 19h v Marijini kapeli pri Sv. Jožefu v Ljubljani. Zbralo se nas je toliko srčkov, da smo kapelo napolnili do zadnjega. Po maši je Marija v imenu Skupnosti SRCE spregovorila nekaj besed ob slovesu oz. odhodu p. Tomaža.

Pozdravili in zahvalili pa smo se tudi somašniku p. Ivanu Platovnjaku, ki bo odslej duhovni vodja Skupnosti SRCE.                                                                                                 

Odbor SRCA


P. Tomažu Mikušu, duhovnemu vodju SRCA, ob odhodu

To ni samo nagovor v slovo p. Tomaža iz SRCA, ampak tudi izraz velike hvaležnosti, ker si kot naš duhovni vodja z ločenimi in razvezanimi vztrajal 8 let. Ob tvojem duhovnem spremljanju smo številni ponovno našli stik s Cerkvijo, uživali v duhovni rasti in opori drug drugemu.

Na stotine naših zgodb si poslušal in slišal, poskušal pomagati na vse načine, da bi omilil bolečino razveze in ločitve. V ta namen si prebiral literaturo, obiskoval seminarje v tujini in spremljal druge prakse na to temo ter se seznanjal s skrbjo za ločene zakonce in družine po svetu. Pridobljeno znanje si uporabil za obogatitev spremljanja nas srčkov. Uvajal si nove programe (npr. DivorceCare) in prevajal. Ustanavljale so se še druge skupine v Skupnosti SRCE, tako da lahko vsak član obiskuje tisto, ki mu najbolj pomaga pri rasti in želji, da zaživi na novo.

Spremljal si nas ne le na srečanjih skupin, ampak tudi na duhovnih počitnicah, romanjih, izletih, silvestrovanju, za nas si pripravljal duhovne obnove … Vsega se ne da našteti! Skupaj smo jokali in žalovali in se veselili. Ne bi dozorevali, če ne bi skupaj ustvarjali in skupaj tudi trpeli. Čeprav je bilo življenje nas ločenih težko, smo se ob naših druženjih znali tudi iskreno veselili in se sprostiti. S tvojo pomočjo smo duhovno rasli ter se učili hoditi v Kristusu in s Kristusom. Vse to nas je še bolj povezalo. Koliko nepozabnih trenutkov smo doživeli pri skupnih mašah, ki si jih daroval za nas razvezane, ko si lomil kruh in molil z nami.

Hvala, ker si bil pripravljen v Gospodovem imenu  zdraviti ranjena srca, saj ljudje potrebujemo Božji dotik, pa tudi človeško bližino. Vestno si sledil svojemu novomašniškemu geslu: DARITEV BODI TI ŽIVLJENJE CELO. V tem duhu si se posvečal ranljivim skupinam, saj vidiš glavno poslanstvo Cerkve v tem, da celi rane, ki nastanejo ob/po razvezi (Skupnost SRCE), splavu (Rahelin vinograd), zlorabi (Na pragu upanja oz. Od bolečine do milosti) … in še mnogo drugega. Kot jezuitu ti je srčika služenja RADIKALNA VELIKODUŠNOST. Po zavetniku sv. Tomažu Akvinskem sta te oblikovala RAZUM IN VERA, tako da vse to zmoreš tudi živeti. Ponosni smo nate.

Pa še to: za brošuro, ki smo jo izdali ob 20-letnici SRCA, si pripravil prispevek z naslovom Duhovno spremljanje ločenih in razvezanih v Katoliški cerkvi. Menimo, da bi to moral postati priročnik za pastoralno oskrbo vernikov, ki so doživeli razvezo ali jim je bila ugotovljena ničnost zakona. Namenjen bi bil lahko posvečenim osebam pri pastorali, pa tudi širše.

Za vse, kar smo našteli, smo ti hvaležni in imamo veliko željo vse to s teboj še kdaj pa kdaj doživeti. Ostajamo povezani v Gospodu in upamo, da se bomo še srečevali. Kar smo preživeli skupaj, se ne da pozabiti.

P. Tomaž, naj Bog še naprej blagoslavlja tebe in tvoje delo! Naj ti bo dobro na tvoji nadaljnji poti. Iz vseh src iz SRCA iskrena HVALA!

Marija v imenu Odbora Skupnosti SRCE      

Sv. Jožef, 22. januar 2024

Prošnja srčkom, da gostite udeležence Evropskega srečanja mladih

Vsako leto se mladi različnih narodnosti in veroizpovedi zberejo v enem od evropskih mest. Konec letošnjega leta jih bo tako več tisoč za pet dni – od 28. 12. 2023 do 1. 1. 2024 – prišlo v Ljubljano in okolico. Namen srečanja je spodbuditi mlade, da postanejo nosilci miru, sprave in solidarnosti.

Evropsko srečanje mladih pripravlja Taizejska skupnost v sodelovanju z lokalnimi Cerkvami in s podporo mesta Ljubljana. Ljubljančani in okoličani ste tako prisrčno vabljeni, da sprejmete mlade na svoj dom. Vsak potrebuje 2 m2 površine, zjutraj zajtrk in eno kosilo pred odhodom. To je čudovita priložnost, da spoznate druge kulture in jezike ter mladim izkažete krščansko in slovensko gostoljubnost.

Če bi bili pripravljeni gostiti mlade na vašem domu, se prijavite na: https://taizeljubljana.si/gostitelji/ .

Hvala vsem članom skupnosti Srce, da ste pripravljeni pomagati.

Odbor Srce

Sporočilo

Bog je poklical k sebi drago IVANKO MIKUŠ, rojeno Leskovec, mamo našega patra jezuita Tomaža Mikuša. Molitev za pokojno Ivanko bo jutri, v petek, 17. 11. 2023, ob 20. uri v mrliški vežici na Gorah nad Idrijo, pogreb pa v soboto, 18. 11. 2023, ob 10. uri na tamkajšnjem pokopališču.

Odbor SRCA

Scroll to top