12. maja 2024 ob 7.30 se nas je 18 romarjev, po večini starih znancev iz skupnosti SRCE, zbralo pri Janezu v Dornicah. Pričakal nas je nasmejan in s polno mizo dobrot, primernih za jutranje okrepčilo. Po dogovoru, da se bo romanje končalo pri Zbiljskem jezeru, smo prestavili nekaj vozil v Smlednik k trgovini, da bi si olajšali pot.
Potem smo se zagrizli v breg za njegovo hišo. Po lepem gozdu smo dosegli vrh slemena med Hraškim in Repenjskim hribom ter se spustili proti samostanu v Repnjah. Sprejela nas je šolska sestra Bernarda in nam v cerkvi Srca Jezusovega razkrila zgodovino dvorca Purgerjev iz 1. pol. 18. stoletja, ki ga je podedovala Katarina Šporn Golob. Ob njem je sezidala cerkev in kot vdova brez otrok darovala posest jezuitom. Po letu 1883 so se sem vselile šolske sestre iz Maribora in tu delovale do leta 1941. V tistem času je bilo v Ljubljani še vse »nemško«, zato je bila šola v slovenščini in z zelo uporabno vsebino za mladež na vasi v narodnem smislu zelo potrebna.
Leta 1945 sta v porušeno poslopje prispeli dve pogumni šolski sestri ter ga z vztrajnostjo in pomočjo domačinov začeli obnavljati. Čeprav so bili časi hudi, so sestre s svojo žilavostjo dokončale obnavljanje in dosegle celo to, da so bile zaposlene kot delavke na tem posestvu. Temeljita obnova pa se je začela leta 1968. Samostan so povečali, ob stoletnici pa je bila po načrtih arhitekta Toneta Bitenca prenovljena tudi cerkev. Pri tem so z darovi in prostovoljnim delom spet veliko pomagali vaščani, k čemur jih je s svojo besedo znal navdušiti takratni hišni duhovnik prof. dr. Anton Trstenjak. Po letu 1971 so se v repenjskem samostanu začeli znameniti večmesečni gospodinjski tečaji. Leta 1995 so stavbo noviciata podrli in sezidali Dom matere Margarete za kuharske tečaje in duhovne vaje. Hišni duhovnik tu enkrat dnevno mašuje.
Sestra Bernarda je na koncu spregovorila o lastni življenjski poti in svojem poslanstvu med šolskimi sestrami. Za predstavitev samostana in njeno življenjsko zgodbo se ji je z majhno pozornostjo zahvalila Nevenka. Potem nam je Nevenka prebrala zgodbo o nastanku bisera v školjki, ki nas uči, da so v življenju potrebni potrpljenje, trpljenje in vztrajnost. Lepota in nastanek bisera nista samoumevna, kakor tudi niso samoumevne naše izkušnje, bogatitev in razdajanje naših darov ter vztrajanje na Kristusovi poti kljub časom, ki so zaradi razveze tako težki. Potem nas je v cerkvi popeljala še v skupno molitev in pesem.
Naše romanje smo nadaljevali z 10-minutno hojo do cerkve sv. Tilna z letnico 1731. Prvotna cerkev pa je bila zgrajena leta 1476 in obdajalo jo je obzidje. V turških časih je bil ta tabor napaden in skoraj zavzet. Pred cerkvijo smo malo posedeli, poklepetali in si privoščili malico iz nahrbtnika. Potem smo jo mahnili po grebenu proti Hraškemu hribu in Smledniškemu gradu. Po dobri uri hoje v senci dreves smo prispeli do okrepčevalnice Stari grad in si privoščili kosilo. Tod so stale stavbe že v pozni romanski dobi. Leta 1136 so sezidali velik kvadratni stolp, ki je imel 3 metre debele stene. Lega stolpa je omogočala nadzor nad tovornimi potmi v dolini, ki so jih preverjali tudi grofje Celjski in Habsburžani. Zato je imel grad pomembno vlogo varuha za širše območje. Mi pa smo občudovali predvsem čudovit razgled do Triglava, na Kamniško-Savinjske Alpe in lepo obdelano ravnino pod njimi.
V dolino smo se spustili mimo Kalvarije gradu Valburga, ki je bila v rokokojskem slogu zgrajena v povezavi z dvorcem. Doslej je bila že večkrat obnovljena. Na vrhu Kalvarije stojijo trije križi in pri njih smo zmolili rožni venec Božjega usmiljenja.
Že nekaj let sem član SRCA in že velikokrat sem se odzval povabilu na romanja, predavanja, počitnice … Nikoli nisem bil razočaran ne glede organizacije in ne glede vzdušja, predvsem pa ne glede odnosa do mene. Ločitev ali razveza je nekakšno sesutje odnosa, in to ne samo med zakoncema, ampak tudi v družini in širši skupnosti. Zato je še toliko pomembnejše najti ljudi, ki imajo podobne izkušnje in ti lahko pomagajo pri ponovnem vzpostavljanju odnosa do sebe in okolice. Tudi tokrat ni šlo samo za romanje, ampak tudi za iskrene pogovore med prijatelji, za deljenje novic in izkušenj ter iskanje rešitev.
Janko Rodman
