Tema je prav zdaj zelo aktualna zaradi medijskega razkritja zlorab p. Marka Ivana Rupnika, toda v programu skupnosti Srce je bila napovedana že konec poletja. Po prebranem povabilu na spletni strani Srca, ki je izčrpno predstavilo kompetence, prizadevanja in izkušnje p. Cerarja, sem začutil, da tega predavanja brez mene ne bo, kajti tudi jaz sem se nekoč trudil za nekaj na videz nemogočega.
Pred 30 leti so me delavci prevozniškega podjetja izbrali za razsodnika v sporu med upravo podjetja in kolegom voznikom. Imel sem 25 let in poklicno izobrazbo! Sojenje je trajalo šest ur, razsodba je bila razglašena v istem dnevu, pripomb k odločitvi in ugovorov ni bilo. V »sodnem senatu« nas je bilo več, vsi le laiki. Prič in dokumentov pa nebroj! Po nekaj letih je podjetju grozil stečaj. Delavci so mi ponovno izkazali zaupanje in me izvolili za predsednika sindikata. Po stečaju sem vodil zahtevek za povračilo dolgov do delavcev in po desetletju stečajnega postopka so bili delno poplačani. Nočem se hvaliti z uspešnostjo svojega posredovanja, a čutil sem veliko težo, odgovornost, empatijo, tveganje in nezaupanje oškodovanih delavcev, po drugi strani pa doživljal prezir in nagajanje sodstva ter uprave podjetja, pa tudi bodočih podjetij. Tudi zato je bila moja udeležba na predavanju in podpora p. Janezu in skupnosti nujna.
V Marijino kapelo na Poljanski sem prišel kot zadnji minuto pred predavanjem. Bilo nas je dvanajst slušateljev, p. Tomaž kot moderator in seveda p. Janez. Po tem srečanju sem prespal nekaj noči, preden sem se lotil pisanja tega prispevka. Bilo nas je dvanajst pogumnih, ki se ne bojimo izpostavljanja in iskanja resnice, ne bojimo se obsojati krivca zlorabe, želimo pa zaščititi in poslušati žrtve. Kot oče sem dolžan zaščititi otroka pred zlorabo, dati podporo vsem, ki si prizadevajo zaščititi zlorabljene in onemogočati zlorabo. Se dostojno, odločno, pogumno, pravično bojevati proti vsem zlorabam.
Koliko poguma, altruizma, empatije, izkušenj premore p. Janez zaradi iskanja resnice in pravice zlorabljenih! Doživljal je ponižanja in neuspehe. A tudi sodelovanje, čast »Božjega dotika« in slave kot predavatelj, česar bi bili deležni tudi vi, če bi bili navzoči. Ne zamerim, da vas ni bilo tam, le opisati njegovega pričevanja ne znam dovolj dobro. In opravičujem se tudi predavatelju z upanjem, da se bom vsebini in namenu njegovih besed vsaj približal.
Predavatelj je uvodoma povedal, da ne nastopa rad in da ni najboljši govorec, a izjavil, da je rad med nami, med možmi in ženami s težko življenjsko preizkušnjo. Takoj za tem nas je presenetil z vprašanjem, ali smo verni, in šele z namigom p. Tomaža dobil pritrdilni odgovor. Sram me je, da nisem bil odločnejši.
P. Janez je trenutno pomožni duhovnik v Savinjski dolini, kjer mu je škof Maksimiljan Matjaž ponudil zatočišče. Sam je bil zlorabljen in je prvi slovenski duhovnik, ki je o tem tudi spregovoril. Pred štirimi leti na duhovnih vajah v San Salvadorju v Južni Ameriki pa je prišel do spoznanja in poguma, da zlorabam nameni del svojega duhovniškega poslanstva. Zaradi te svoje naravnanosti je bil kot duhovnik degradiran, težo upravičenosti degradacije pa nosijo njegovi nadrejeni.
Pred nekaj leti je bil slušatelj polletnega študija širjenja preventive pred spolnimi zlorabami na univerzi Gregoriana v Rimu. Slušateljev je bilo nekaj manj kot 30,
p. Janez pa edini z izkušnjo zlorabe. Nekako so pretentali profesorja, da je sprejel Janezove sugestije v vsebino predavanja. V poučevanje bodočih duhovnikov v Sloveniji je prav tako vloženo nekaj njegovega truda. Predstojniki so sprejeli v izobraževalni program psihološko tutorstvo in mentorstvo dijakov ter vključili civilnega psihologa.
P. Janez je bil večkrat sprejet pri papežu Frančišku. Ta je zelo naklonjen preprečevanju spolnih zlorab v Cerkvi, še zlasti po srečanju s Juanom Carlosom Cruzom. Tudi Juan je bil žrtev zlorab ter se je pridružil papeški komisiji za zaščito mladoletnih in odraslih ranljivih. Avdienca p. Janeza pri papežu je bila daljša od predsedniških avdienc. Že papeževo vprašanje: »Povej, kaj se je zgodilo na Maistrovi 2?« veliko pove o njegovem odnosu do zlorab in ranljivih. P. Janez nam je povedal nekaj anekdot o čudovitem značaju papeža Frančiška ter o upanju in opori nanj.
P. Janez se zaveda poslanstva in hoje za Jezusom, ki je samega sebe oblekel v človečnost. V redovniškem poslanstvu deli oblačila s tistimi, ki jim služi. »Ko vas bodo vlačili in vas izročali, ne skrbite vnaprej, kaj boste rekli, temveč govorite to, kar vam bo dano tisto uro. Ne boste namreč govorili vi, temveč Sveti Duh.« (Mr. 13,11) Da bi se problem prikril, oblasti in povzročitelji zlorab zamenjajo vlogi žrtve in storilca – storilec je razglašen za nedolžnega in žrtev ne doživi pravičnosti. Zato so potrebne neodvisne strokovne komisije, ki sodijo o zlorabah na podlagi dejstev, moči argumentov, znanja in politične neoporečnosti. Tudi Cerkev je v preteklosti podobno kakor politika zlorabljenim plačevala za molk, da občestvo ne bi izvedelo za zlorabo.
V skupnem pogovoru smo ugotavljali, da celibat ni vzrok za zlorabe, a žal je znanstvenih raziskav na to temo malo. V večini primerov se zloraba zgodi zaradi narcisoidnosti, prevlade moči oz. vodilnega položaja. Toda zloraba je vedno atentat na človekovo dostojanstvo. Vrh Cerkve je velikokrat doslej poslušal žrtve brez empatije in kakor da mu ni mar za problem. Tisti, ki evangelizira, se mora zavedati, da se posveča jasnemu pričevanju o Kristusovem edinstvenem nauku in zakramentalnosti njegove Cerkve. O ljubezni njegovih učencev do vsakega človeka in do vsega, kar je resnično, kar je plemenito in kar je pravično (prim. Flp 4,8). Tak je bil tudi sv. Jožef. Varoval je dostojanstvo Marije in Jezusa v njuni največji stiski in ranljivosti.
Spraševali smo se, ali smo sposobni prepoznati Jezusa v najmlajših. Pozitivna izkušnja poslanstva materinstva in očetovstva pri zlorabah je premalo slišana in upoštevana. Res smo vsi krvavi pod kožo, toda do nasilja velja ničelna toleranca. P. Janez si prizadeva, da bi se v Sloveniji ustanovile neodvisne komisije po francoskem zgledu, in deluje v civilni pobudi proti zlorabam Dovolj.je.
Proti koncu predavanja, ki je bilo umirjeno in blagodejno, smo prišli na vrsto slušatelji z vprašanji in bili veliko bolj pogumni, razgreti in odločni kakor na začetku pri patrovem vprašanju. Naša jeza, razočaranje, empatija do žrtev in želja po pravici so imeli svoj psihološki učinek:
Krivi so povzročitelji zlorab.
Tudi tisti, ki zlorabo prikrivajo.
Tudi tisti, ki je ne obsodijo in ne preprečujejo.
Tudi tisti, ki žrtve ne sprejmejo, ji ne verjamejo in je ne zaščitijo.
Tudi tisti, ki se obrnejo stran in s tem odobrijo zlorabo.
Tudi tisti, ki ne poslušajo in celo kaznujejo iskalce zlorab, resnice in pravice, kakršen je spoštovani lazarist Janez Cerar.
Zapomnite si te trditve, dragi bralci mojega prispevka! Da bi bile tako neuničljive in večne, kakor da so vklesane v kamen.
P. Janez, hvala za Vaše pogumno delo in Bog Vam poplačaj.
Janko Rodman