Postni čas je obdobje tišine, molka, ozaveščanja ljubeče in dejavne navzočnosti Boga te notranje prenove. Za tiste, ki ste izkusili bolečino ločitve, pa je to lahko tudi čas, ko se ponovno soočate z ranami, spomini in občutki izgube. Vendar pa ta čas ni le čas bolečine – je tudi čas upanja.
Čeprav je ločitev izkušnja, ki prinese razočaranje, bolečino in občutek negotovosti, vas Bog ni zapustil. Bog Oče po Kristusu v Svetem Duhu hodi ob vas kot zvesti sopotnik, ki vas nežno vabi na pot notranjega ozdravljenja in novega življenja.
1. Sprejeti svojo zgodbo in jo izročiti Bogu
Ločitev pogosto pusti v srcu občutek neuspeha, krivde ali jeze. Morda ste se spraševali: »Zakaj se je to zgodilo?« ali »Kako naj grem naprej?« Eno je res: Bog Oče vas po Kristusu v Svetem Duhu ne gleda skozi to, kar se je zgodilo, niti ne skozi vaše grehe, slabosti in napake. On vas gleda s spoštovanjem, ljubeznijo in sočutjem ter vam pravi: »Ne boj se, saj sem s teboj, nikar se plaho ne oziraj, saj sem jaz tvoj Bog. Okrepil te bom in ti pomagal, podpiral te bom z desnico svoje pravičnosti.«(Iz 41,10)
To, da sprejmete svojo zgodbo, ne pomeni, da se strinjate z vsem, kar se je zgodilo, temveč da dovolite Bogu, da jo preoblikuje v nekaj novega.
Vaja: Vzemite si čas in zapišite svojo zgodbo, brez obtoževanja sebe ali drugega. Nato jo izročite Bogu v molitvi, lahko tudi s temi besedami: »Bog Oče, ti veš, kaj sem prestal/a. V tvoje roke po Jezusu Kristusu izročam svojo bolečino, svoj strah in svoje rane. Prosim te, preobrazi moje bolečine in me vodi k novemu življenju. Amen.«
2. Odpustiti sebi in drugim
Odpustiti ni lahko, še posebno če je ločitev prinesla veliko bolečine. Toda odpuščanje je dar predvsem vašemu srcu. Ko odpustite, dovolite Bogu, da odstrani težko breme iz vašega srca in vas napolni s svojim mirom in veseljem.
V tem postnem času ste povabljeni, da postopoma odpustite svojemu bivšemu zakoncu, sebi, situacijam, ki so prinesle bolečino. To ne pomeni, da pozabite, ampak da dopustite sebi iti naprej, ne da bi preteklost določala vašo prihodnost.
Kako vedeti, ali ste že odpustili bivšemu zakoncu? Ko ste pripravljeni, da boste po smrti vso večnost skupaj z njim v objemu Božje ljubezni, če bo tudi on v njem. Dokler čutite odpor do te možnosti, še niste zmogli povsem odpustiti.
Vaja: Vsak dan lahko pred Boga Očeta po Kristusu prinesete preprosto molitev odpuščanja, npr.: »Bog Oče, po Kristusu mi daj moč, da odpustim sebi in drugemu. Naj me ne vodi jeza, ampak tvoja ljubezen in usmiljenje.«
3. Ponovno odkriti svoje dostojanstvo
Ločitev lahko zamaje občutek lastne vrednosti, a Bog vas vidi drugače. Zanj ste vedno dragoceni. Vaša vrednost ne temelji na tem, ali ste poročeni ali ločeni, ampak na tem, da ste njegov ljubljeni otrok, ustvarjen po njegovi podobi (1 Mz 1,27; Iz 43,4). Obnavljajte vedno znova to zavedanje in ne dovolite, da bi vas določala vaša preteklost ali pa vaši občutki.
4. Hoditi kot romar upanja
Ločitev je konec enega poglavja vašega življenja, vendar ni konec vaše poti. Postni čas vas vabi, da postanete romar upanja, tisti, ki hodi naprej z zaupanjem, da Bog pripravlja nekaj novega. »Glej, nekaj novega storim! Zdaj klije, mar ne opaziš?« (Iz 43,19)
Upanje ne pomeni, da takoj vidite rešitev, ampak da zaupate, da Bog dela tudi v vaši bolečini. Upanje pomeni vstati vsako jutro in verjeti, da vas Bog ljubi, spoštuje in vodi.
5. Skupnost in molitev
Bog nam daje ljudi, ki nas lahko podpirajo na naši poti. Pomembno je pripadati kakšni skupnosti, kjer se počutite razumljene, cenjene in sprejete. Molitev naj postane vaše varno zavetje, kjer se počutite varne v navzočnosti Boga Očeta po Kristusu, kjer lahko odložite svoje skrbi in dovolite Bogu, da ozdravlja vaše srce in prebuja v njem hvaležnost za tudi najmanjše dobre in lepe stvari in dogodke.
Vaja: Vsak večer napišite v dnevnik hvaležnosti tri stvari, za katere ste hvaležni, lahko tudi tako preproste, kot so topel sončen dan ali prijazna beseda soseda. To bo usmerilo vaše srce iz preteklosti v prihodnost in odprlo prostor za novo veselje.
Dnevna molitev za ločene
»Bog Oče, včasih se počutim izgubljen/a in ranjen/a, a vem, da me ne zapuščaš in da nisem sam/a v tem. Prosim te, preobrazi moje srce. Pomagaj mi odpustiti in sprejeti moje življenje. Daj mi moč, da zaupam v tvoj načrt ljubezni in hodim naprej kot romar upanja. Napolni moje srce s svojim mirom in veseljem ter mi pokaži, kako lahko še naprej ljubim, spoštujem in služim. Amen.«
6. Skrb za telo in duha
− Vsaj en dan ali nekaj ur na teden preživite v naravi in v navzočnosti Boga po njej ter dopustite, da se v vas prebudi ganjenost in hvaležnost za vse, kar boste zaznali.
− Poskrbite za redno telesno aktivnost (sprehodi, tek, telovadba).
− Odpovejte se tistemu, kar vam jemlje svobodo in čas, ki bi ga lahko posvetili sebi, drugim in Bogu.
− Pridružite se kakšni duhovni obnovi ali postnemu srečanju.
Sklep
Nikoli ne pozabite, da vaše življenje ni končano. Bog piše novo zgodbo za vas. Skupaj v Očetovem in Kristusovem Duhu stopite vsak dan naprej kot romar upanja!
p. Ivan Platovnjak DJ
P.S.: V Ignacijevem domu duhovnosti so vam na voljo različni duhovni programi.
