SRČNOST, RESNICA, ISKRENOST
Skupnost Srce je v oktobru obiskala predavateljica Alenka Rebula Tuta. S toplim nastopom in resnično čutečimi besedami je marsikomu od nas odprla pot do novih spoznanj. Sama pa, poudarja, vsa svoja spoznanja o okrevanju dolguje Josipi Prebeg. Ob Josipi je zrasla in prišla na svetlo, ko je bila nekoč tudi sama popolnoma na dnu. Zdaj njeno metodo osebnostne rasti širi med druge.
Alenko že kar nekaj časa spremljam in poslušam po Radiu Ognjišče, imela pa sem jo tudi priložnost obiskati v njenih krajih in se z njo pogovoriti iz oči v oči. Njene besede so mi blizu, ker me najdejo takšno, kakršna sem. Že od malega nisem imela možnosti, da bi me ljudje sprejeli tako, kot sem, in to še vedno nosim s polno bolečine. Starejša ko sem, bolj se zavedam, koliko življenja mi je to odneslo.
Njeno predavanje v ponedeljek, 24. 10. 2022, mi je odpiralo oči, kako pomembno je, da v življenju ne obtožujemo in ne nosimo zamer, kajti s tem živimo življenje tistega, ki mu zamerimo. Alenka omenja, da Sveto pismo zato tako veliko govori o odpuščanju, ponižnosti in skromnosti. Brez teh vrlin ne moremo priti do sočloveka in iti naprej – ko smo ranjeni oz. ko ga ranimo.
Predavateljica je prišla razodevat, kako dragoceno je življenje in kako pomembno za nas je, da se odločimo živeti polno. Kako dragoceno je, da se ne zapiramo, da iščemo sorodne duše, ki jim lahko odpremo srce. Tu nas ne sme ustavljati nobena ideologija, nobena druga vera ali prepričanja. Pred ljudmi, ki so nam blizu, smo lahko preprosto to, kar smo, brez mask in iger.
Vsak od nas je in bo v življenju utrpel velike izgube, prej ali slej izgubimo najbližje. Nikoli pa ne izgubimo vsega, tudi če mislimo tako. Trud in prizadevanja nam lahko vedno dvignejo dostojanstvo in ponos, da smo vsaj poskusili. Človeka izgube velikokrat pahnejo v žalost, bolečino in celo v hudo depresijo ali bolezenska stanja. Kako priti iz tega? Sami tega ne zmoremo. Nihče. Le v odnosu do drugega lahko zbudimo v sebi tisto najgloblje, iz česar vzklije novo življenje, le v odnosu do drugih lahko vidimo resničnost, ki nam jo bolečina zamegli. Pomembno je, da imamo iskreno željo iti naprej, iti v življenje skozi žalost in trpljenje ter to izgubo premagati na zdrav način in se ne utopiti v temini duše.
Sama se spomnim, kako težko mi je bilo prvo leto po ločitvi, ko sem ostala popolnoma sama. Vidim, kako zdravo je bilo to trpljenje, kako zdrava je bila ta bolečina, jok in iskanje same sebe, brez tega ne bi našla ponovne moči za življenje. Iskanje drugih poti in ljudi je v meni vzbujalo pogum, niti predstavljala si nisem, da v resnici toliko zmorem.
Biti resničen – kaj to pravzaprav pomeni? Vedno je pomembno iskati resnico. Resnica v odnosu pomeni zavedati se ozadja svojih besed, čustev in dejanj. Resnica pomeni, da ne igraš čustev – ne moremo biti veseli, če smo žalostni. Resnica nas bo osvobodila, velikokrat preberemo. In res, koliko svobode prinesemo v odnos, če smo iskreni.
Skupnost Srce mi je velikokrat s predavanji in druženji odpirala pot do resnice. Sama potrebujem veliko pogovorov, da uvidim stvari, stvari, ki jih ne zmorem sama. Potrebujem ljudi, ki so z menoj potrpežljivi in me sprejemajo. Potrebujem varno okolje tistih, ki so doživeli tako težke stvari kakor jaz, in edino z njimi lahko rastem. Hvaležna sem za Srce, hvaležna za ljudi, da so zbrali toliko poguma in prišli v to skupnost, hvaležna za vodje skupin, ki se vsa leta prizadevno trudijo, da skupaj rastemo in živimo boljše življenje.
Hvala Alenki za čudovit večer, hvala, da nam je povedala, kako pomembno je, da se odločimo živeti, da rastemo, kakor majhni otroci, ki v še tako težkih trenutkih najdejo pot iz teme, njim je to dano … Mi pa se moramo truditi, zares potruditi! Življenje je lahko lepo, četudi je težko.
Mira Skitek
ŽIVLJENJE DRAGO MI JE
S strahom sprejmem se,
ker le malokdo sprejme me
tako, kot le sem.
Za to potrebno veliko je srce,
zato potreben je pogum.
Da sprejmeš me
tako, kot le sem.
Za to potrebna je sila,
da življenje gre naprej.
Da sprejmeš me
tako, kot le sem.
Za to potrebna je ljubezen,
ki brezpogojna je.
Da sprejmeš me
tako, kot le sem.
Za to potrebna je hvaležnost
za tisti čas, ki še prebiva v nas,
a tukaj sem, taka, kot sem.
Znam biti živa in mirna,
znam vpiti in tiho ždeti,
znam se smejati in jokati,
znam premišljevati in sanjati,
znam biti strastna in nežna,
znam ljubiti in objeti.
In vem, da dnevi so mi šteti.
Zato se vsak dan na novo
učim živeti.
Mira
