Prvi odmev na predavanje dr. Damijana Ganca, 25. 9. 2023
Skupnost SRCE je v oktobru obiskal dr. Damijan Ganc, zakonski in družinski terapevt. Posveča se družinskim odnosom in podpori razvezanim družinam. Je tudi avtor knjige Izzivi očetovstva po ločitvi.
Čeprav si vsi želimo trdnih odnosov, ki so varni, ljubeči in trajni, nam lahko spodleti. Stiske ob ločitvi so dobro znane, saj so nam spremenile življenje ter nam in našim otrokom prinesle drugačne izzive. Takoj po ločitvi se pokažejo kar najmočnejša čustva: jeza, negotovost, strah, razočaranje, občutek izgube družine. Sesuje se svet, o katerem si sanjal, ki si ga dnevno negoval in zanj naivno verjel, da bo trajal do konca zemeljskega življenja enega od zakoncev.
Skoraj vsem se z ločitvijo spremeni tudi finančni in socialni položaj, pojavita se strah in negotovost, kako naprej. Celo versko občestvo te morda izloči, saj »pravoverni« kristjani pogosto težko razumejo in sprejmejo tvoje novo stanje.
Posledice ločitve za moške so pogosto umik v delo, zasvojenost, šport, moško družbo. Vse to je dobrodošlo, če je kombinirano s kakovostno terapevtsko obravnavo in s skupino, ki nas duhovno podpira, da moremo iti naprej. Žal moški pogosto ostanejo v stiski sami, saj jih večina ne išče podpore in le redki imajo prijatelje, kateri jim lahko pomagajo. Če nekdo ne kaže stiske, to še ne pomeni, da ni v stiski – v njem deluje obrambni mehanizem, vgrajen že v otroštvu. Tu mu lahko pomagamo z nevsiljivimi vprašanji, poslušanjem in svojo prisotnostjo, nikakor pa ne s »pametnimi« nasveti in hitrimi rešitvami.
Moški se po ločitvi pogosto ponovno nasloni na starše. Za nekaj časa je to lahko dobro, toda očetovstvo se mora razvijati naprej in se ne ustaviti v udobju ter prepuščati otroke starim staršem. Zato se je večkrat treba vprašati: kje sem jaz kot oče. Za odnose z otroki se je treba še bolj potruditi, saj ločitev prinese rane, ki jih otroška duša prenaša še težje. Lahko se odzovejo zelo nepričakovano, a moramo ohraniti mirno kri, ne smemo obsojati otrok ali bivše partnerke.
Zavedati se moramo, da se večina sprememb v življenju zgodi, ko nas nekdo pohvali, in ne, ko nas kritizira. In razumeti moramo, da otrok za svoj razvoj potrebuje oba starša – njegova perspektiva je drugačna od perspektive očeta ali mame. Otroku dajmo občutek, da smo veseli, ko se mu z drugim staršem zgodi kaj dobrega. Pomagati mu moramo, da ostane v stiku s čutenji – da ima nekoga, ki mu lahko govori o svojih čustvih, kajti večina patologij je povezanih s potlačenimi čustvi.
Pomembno je tudi ločiti dejanje od osebe, npr. da se reče: Ni bilo dobro, da je tako naredil, in ne: Tvoj starš je slab človek. Dobrodošla je tudi pozitivna identifikacija s staršem, recimo, da rečemo: Ta talent imaš po mami.
Raziskave kažejo, da kjer ločena starša zmoreta sodelovati in ima otrok vsaj en zdrav odnos, ni usodnih posledic. Posledice so, če je med staršema velik konflikt in nerazumevanje, če ni nobenega zdravega odnosa, če je otrok prepuščen samemu sebi.
Ko moški vstopa v novo zvezo, si marsikdo želi urediti vse najboljše, vendar se težko sprosti, težko zaupa, dvomi, ali bo spoznal koga, ob katerem se bo počutil razumljeno, varno in sprejeto.
Pomembno je vedeti, kaj v prejšnjem odnosu ni bilo prav, in to spremeniti. Preden se podamo v intimnejši odnos, je dobro zgraditi čustveno varen, prijateljski odnos. In vedeti moramo tudi, da kjer so vključeni otroci iz dveh družin, so novi odnosi še veliko kompleksnejši in težji. Je pa Bog usmiljen in ima za vsakogar od nas varen pristan.
To je nekaj povzetkov z nastopa izredno toplega in razumevajočega predavatelja, ki je na koncu z resnično čutečimi besedami odgovarjal še na pereča vprašanja udeležencev.
Boštjan Sojer
In še drugi odmev na predavanje dr. Damijana Ganca, 25. 9. 2023
Pred nekaj tedni je odbor Skupnosti razvezanih v Cerkvi predstavil program letnih aktivnosti.
Za september je bilo predvideno predavanje dr. Damijana Ganca z naslovom Ločeni moški.
Ker sem ločen in v osmem letu tega stanu ter poleg tega oče treh otrok, sem v svoji ukaželjnosti rad odmeril čas in razdaljo za to predavanje. Znanja, idej in izkušenj se veselim,
če le niso pretežavne in preboleče.
V Marijini kapeli se je po večerni sv. maši, ki jo je daroval p. Tomaž, zbralo kakih 40 slušateljev, na spletu pa še devet. Ker je tudi partnerju matere mojih otrok ime Damijan, sem se na začetku predavanja počutil nelagodno in manj zbran.
Ženska populacija na predavanju je bila v rahli prednosti. Dr. Ganc je v uvodu razložil, da moški teže izrazimo svojo ranljivost ter redkeje iščemo uteho, nasvet in pomoč, raje rešujemo probleme sami. V nadaljevanju je opisal izkušnje, znanje o pestrosti v odnosih, ko so družinske vezi oslabljene ali potrgane. Opisal je težave in pasti, ki grozijo ločenima staršema po ločitvi, ter vlogo ločenih staršev do otrok.
Ker sem pevec, sem najprej prisluhnil njegovemu srednje visokemu tonu govorjenja – njegovi tenorski legi. Ko predava, podaja stavke na blag, umirjen, tišji način. Nežno in enakomerno. Tudi drža in mimika sta taki. Sam sem večino poklicnega časa med možmi, kjer prevladuje bolj groba moška beseda – kratka navodila, glasnejši, hitrejši govor. Komunikacija, podobna
tisti med častnikom in vojakom. Položaj nadrejenosti. Toda liderstva nad slušatelji v predavanju dr. Ganca nisem zasledil, bolj je bilo čutiti spoštovanje do njih.
Predavanje me je pritegnilo in z zanimanjem sem mu sledil v pričakovanju učinka, vtisa na slušatelje. Naj malce šaljivo povem, da nas je predavatelj umirjal kakor srčna vzgojiteljica z veliko prakse svoje najmlajše v pripravi na učenje nove pesmice.
Po predavanju so sledila vprašanja. Po pogumu izpostaviti se s svojimi težavami zaradi ločitve, so spet prednjačile ženske. Ker navzoče na predavanju po večini osebno poznam, vem nekaj o njihovih težkih časih zaradi razveze. Veliko presenečenje, vsaj zame, pa je bilo, da so postavljali vprašanja tudi možje, razkrili svojo težavo ter dobili odgovor in nasvet, ki so ga že leta iskali. Tukaj je prišlo predavateljevo mojstrstvo najbolj do izraza. Povsem smo mu zaupali. Hvala, dr. Damijan Ganc!
Janko Rodman
