Skupnost Srce razvezani

Silvestrovanje 2025

Dragi člani skupnosti SRCE,

leto je naokoli in bliža se silvestrski večer, zato prisrčno vabljeni, da ga preživimo skupaj! Kakor vedno se bomo tudi letos imeli kar najlepše.

V sredo, 31. 12. 2025 se bomo ob 18:00 zbrali v župnišču v Ankaranu (Oljčna pot 18, 6280 Ankaran). Ob 19:00 bomo imeli skupno sv. mašo in se zahvalili za preteklo leto, po njej pa bo druženje z igrami, glasbo in plesom. Praznična miza bo obložena z dobrotami, ki jih bomo prinesli od doma. Vsak je naprošen, da prispeva kaj slanega ali kaj sladkega, kakšno solato, sadje, pijačo. Če poznate kakšno skupinsko igro, skeč ali znate kaj zapeti, zaplesati in ste pripravljeni naučiti še druge, dobrodošli z idejami, da skupaj ustvarimo prijetno vzdušje.

V župnišču bo mogoče prespati, morate pa imeti s seboj rjuhe ali spalno vrečo. Cena silvestrovanja je 15 eur za stroške najema prostorov in priprave ter dar za mašo, ki ga bomo dali tamkajšnjemu župniku. Lahko pridete tudi z otroki, zanje je silvestrovanje brezplačno!

Za prijavo izpolnite obrazec na povezavi:

https://forms.gle/57racugHMCT7o44t6

Prijave zbiramo do ponedeljka, 29. 12. 2025, do 24.00. Dodatne informacije: 040 235 603 (Aleš).

Vsi srčki in srčice, prisrčno vabljeni!

Odbor Srca

 

Urban Urbanc, Kam s čustvi, ko se odnos konča

V ponedeljek, 8. 12. 2025, vas vabimo na predavanje

Urbana  Urbanca  »Kam s čustvi, ko se odnos konča?«

v Marijini kapeli pri sv. Jožefu v Ljubljani

po sv. maši, ki se začne ob 19. uri.

Urban Urbanc je učitelj somatike in mentor na področju osebne rasti. Je diplomant Fakultete za šport, trenutno pa študent magistrskega programa Zakonski in družinski študiji na Teološki fakulteti. Med svojim delovanjem je razvil lastno metodo, ki dihalne in somatske vaje združuje s psihoterapevtskim pristopom, s čimer posameznikom pomaga dvigniti čustveno zrelost, izboljšati izražanje čustev ter povečati prisotnost in avtentičnost v vsakdanjem življenju, še zlasti v medosebnih odnosih. V spekter svojega dela s klienti redno vključuje večdnevna druženja in tabore za moške. Je tudi avtor prvega in edinega spletnega avdioprograma za moške v Sloveniji.

Dobrodošli!

Odbor skupnosti SRCE

Srčki pri patru Karlu Gržanu

»Torta žlahtnega sobivanja«

Srečanje »srčkov« s p. Karlom Gržanom je bilo načrtovano že lani decembra, ko naj bi se dobili pri sv. Jožefu v Ljubljani na enem od rednih srečanj v programu, a je bilo odpovedano zaradi patrovih zdravstvenih težav. Zato sem kar zastrigla sem z ušesi, ko sem izvedela, da bomo del septembrske sobote preživeli v njegovi družbi in v njegovem kraju.

Napovedoval se je čudovit dan v poznem poletju, ko smo prebile nižinsko meglo in se čez Črnivec spustile proti Lučam. Sproščeno in zabavno smo se imele že v avtu pri našem predstavljanju in spoznavanju. Okoli sebe res potrebujemo ljudi, s katerimi moremo podeliti svojo zgodbo in ob tem ne bomo obsojani, ampak le slišani. Izmenjava izkušenj potrjuje veličino božje previdnosti in božjega delovanja. Vse nas je povezala hvaležnost za moč, ki jo prejemamo v preizkušnjah.

Zbralo se nas je več kot 30. Sprejel nas je pred župnijsko cerkvijo v Solčavi in vsakemu krepko segel v roko. Poslušala sem kar nekaj njegovih pogovorov in vedno mi je dajal vtis modrega človeka v skromni pojavi. A ko sem ga videla v živo, se je skromnost pokazala v kar mogočni postavi. Med tem, ko smo se zbirali, nam je pripovedoval o solčavski cerkvi in zgodovini kraja, kar je kasneje nadaljeval tudi v cerkvi in dodal še svojo življenjsko zgodbo. Nekako se je poistovetil z nami – ločenimi. Tudi njega je doletela podobna usoda – ločil se je od samostanske skupnosti, ko je v odhodu našel rešitev iz duhovne zlorabe.

Za nas je pripravil izkustveno pričevanje o odnosih s pomenljivim naslovom: Torta žlahtnega sobivanja. Opisoval je plasti torte – testo, nadeve, … Osnova je biskvit na dnu. To smo mi. V sebi imamo perspektivo rajskega in to želimo projicirati v drugega. Taka idealizacija ni življenjska. Dopustiti moramo sebi in sprejeti, kar je bilo, kar se nam je zgodilo. Ne smemo igrati žrtve. Življenje ni krivo, je realno. Ko dopustimo sebi svojo zgodbo, takrat dopustimo tudi drugim njihovo zgodbo. Absolutne resnice ni. Če dopustimo, da deluje na nas preteklost, omogočamo ponavljanje starih stvari. Odnos z novo osebo ni namenjen razčiščevanju preteklosti. Dopustiti je potrebno življenju realnost. Kontekst lastnega sobivanja. Usposobit se je potrebno za to, da nam je dobro v sobivanju. Na podlagi čutenja se je potrebno usklajevati, da nam je skupaj dobro. Bližnji okušajo našo notranjo resničnost. Osnova za dobre medosebne odnose je duhovnost; da poskrbimo, da je dobro meni osebno. Ohranjati je treba v sebi duhovno spokojnost in ugotoviti, kaj to spokojnost vzbudi, kaj me umiri, kaj mi da moč. Do sebe ne smemo biti neusmiljeni in neprizanesljivi.

Tu se je moja pozornost za zapisovanje končala, ker mi je bilo bolj dragoceno poslušanje in opazovanje pripovedovalca. Ostalo je nekaj njegovih izkustvenih resnic, ki vedno nagovorijo in nudijo temo za razmišljanje.

Narava in dotik z zemljo človeka razelektri.

Ne smemo biti odvisni od razpoloženja drugih.

Ko »težim« drugemu, me nekaj v notranjosti teži.

Že kot otrok je potrebno poosebiti pravičnost, spoštljivost, odgovornost in poosebiti meje.

Skromnost, vztrajnost, potrpežljivost so varovala pred odvisnostjo.

Lahko se »flanca rože«, življenjskih izkustev se ne da.

Čas sočutja, čas pozornosti – gledati, vzeti si čas. Ne verjeti scenarijem, ki jih pišejo drugi.

Svoboda in sreča sta odločitev.

Vsak ima osebno spoznavno resnico.

Ne veš, kaj drugi misli.

Ne jemlji se preresno.

Smeh, ki ozdravlja.

Družba preveč ceni racionalno inteligenco, ki smo jo z ocenjevanjem deležni tekom šolanja.

Vsak ima svoj koktajl inteligence (naravna, praktična, odnosna, čustvena, …), vse je dodana vrednost racionalni inteligenci.

Intuitivnost ne more nadoknaditi umetne inteligence.

P. Karel Gržan nam je predstavil svoji knjigi »Friderik in Veronika«, v kateri opisuje svoje raziskovanje o njenem življenju v času, ko je živel v Jurkloštru (letos obeležujemo 400-letnico njene smrti), in knjigo »Kako misliti ta svet drugače!« kjer svetuje, naj vedno mislimo s svojo glavo.

Po kratkem odmoru smo skupaj pristopili k sveti maši v prelepo obnovljeni gotski cerkvi Marije Snežne, kjer je po našem gostitelju vsak mogel začutiti božjo bližino in umirjenost, ki smo jo bili deležni v evharistiji.

Sledilo je okusno okrepčilo in prijateljsko druženje v bližnji gostilni. Nekateri so se kasneje podali še k slapu Rinka. To je bil dan, ki se zapiše globoko v srce in iz katerega prihajajo nove moči za življenje.

Karmen Hvala

Vseslovensko srečanje razvezanih v Cerkvi

Dragi člani Skupnosti SRCE!

V soboto, 11. oktobra, vas vabimo na Záplaz v cerkev Marijinega vnebovzetja

na 9. vseslovensko srečanje razvezanih v Cerkvi pod naslovom Božja ljubezen je pot in steza upanja, ki ne razočara.

Letošnje srečanje pripravlja novomeška škofija v sodelovanju s Skupnostjo SRCE in Uradom za družino pri Slovenski škofovski konferenci.

Spored:

9.30–10.00: zbiranje

10.00–11.00: sv. maša s škofom msgr. dr. Andrejem Sajetom

11.00–11.30: odmor

11.30–13.00: predavanje zakonskega in družinskega terapevta dr. Damijana Ganca; pogovor s predavateljem in predstavitev Skupnosti SRCE

po 13. uri: agape, priložnost za druženje in informacije na stojnici Skupnosti SRCE

S seboj lahko pripeljete otroke, zanje bodo poskrbeli animatorji iz Boštanja.

Pridite in ne zamudite priložnosti tega srečanja v dolenjskem romarskem svetišču, ki je letos razglašeno tudi za svetoletno cerkev, torej za milostni kraj, kjer bomo lahko poživili svojo vero. Ob grobu Lojzeta Grozdeta, skupni sv. maši, nagovorih in predavanju se bomo zagotovo počutili tudi okrepljeni in potolaženi.

Lepo vabljeni!

Ritem vsakdana – izziv in priložnost. Duhovna spodbuda za ločene

Poletje je čas sproščenosti in oddiha. Jesen pa prinese vrnitev v vsakdan: delo, opravila, nove obveznosti. Zdi se, da se življenje pospeši, nalog je več, dnevi pa krajši. Prav v tem času se posebej pokaže, kako dragocen je ritem življenja, ki nam pomaga nositi težo vsakdana.

Za ločene je ta ritem pogosto še težji: marsikaj morajo nositi sami, hkrati pa jih spremljajo bolečine preteklosti in negotovost prihodnosti. Ritem vsakdana je lahko breme, a hkrati prostor, kjer Bog želi delovati – kjer lahko znova odkrivajo mir, moč in novo priložnost za življenje.

Bog je ustvaril svet v ritmu: dan in noč, delo in počitek, čas setve in čas žetve. Tudi človek je ustvarjen, da živi v ritmu, ne v kaosu. Celo po ločitvi, ko se zdi, da je vse razbito, Bog vabi k novemu ritmu, ki vrača notranji red.

Sveto pismo nas spominja: »Vse ima svojo uro, vsako veselje ima svoj čas pod nebom« (Prd 3,1). To je povabilo, da tudi vsakdan, ki je včasih obtežen s samoto ali spomini, sprejmemo kot prostor, kjer Bog ostaja navzoč. On ni daleč – tudi tam, kjer se zdi, da vlada praznina, prihaja s svojo milostjo.

Izzivi vsakdana za ločene

Jesenski ritem vsakdana lahko prinaša več težav:

− Utrujenost: nositi delo, dom, skrbi za otroke in odgovornosti sam.

− Osamljenost: občutek, da ni več nikogar, s komer bi delil drobne trenutke dneva.

− Neporavnani odnosi: rana iz preteklosti, občutki krivde ali jeze.

− Strah pred prihodnostjo: kako bo šlo naprej, kje najti moč.

Če ločeni teh občutkov ne prepoznajo, lahko postanejo vir ujetosti. Toda prav ti so priložnost, da jih položijo pred Boga, ki jih razume in vabi, da se oprejo nanj.

Bog ne vabi k velikim podvigom, ampak k majhnim korakom. Tudi ločeni lahko gradijo ritem, ki prinaša mir:

− Iskren pogovor z Bogom: deset minut molitve ali premišljevanja na dan.

− Drobne geste ljubezni: prijazen klic, iskrena zahvala, dobra beseda otrokom ali prijateljem.

− Skupnost: vključitev v župnijo, skupino, program, Karitas, kjer človek začuti, da ni sam.

− Nedeljski trenutek: sveta maša, skupna miza z otroki ali prijatelji, čas zase.

Vsakdan je lahko težak, a če ga napolnijo z drobnimi znamenji upanja, postane prostor, kjer se rodi življenje.

Ločeni pogosto nosijo dvojno breme: skrbi in občutke krivde. Zato je nujno, da si ustvarijo prostor počitka – telesnega in duhovnega. Počitek ni izgubljen čas, ampak čas, v katerem se človek znova zaveda, da je ljubljen Božji otrok.

− Vsaj en dan naj bo posvečen miru, brez pretiranega dela.

− Nedelja naj bo dar – prostor bližine z Bogom in tistimi, ki so blizu srcu.

− Naučiti se reči »ne« pretirani zaposlenosti in zahtevam, ki izčrpavajo.

Hvaležnost, odpuščanje, bližina

Jesen je čas spravila sadov. Tudi v življenju po ločitvi lahko ločeni poberejo »sadove« – ne bolečin, ampak trenutkov, ko jih je Bog podpiral. Hvaležnost odpre srce in prinese mir.

Še pomembnejše pa je odpuščanje. Rane iz preteklosti lahko hromijo, če jih ne izročamo Bogu Očetu po Kristusu. Apostol Pavel vabi: »Sonce naj ne zaide nad vašo jezo« (Ef 4,26). To ne pomeni pozabiti, ampak dovoliti, da Bog zdravi in počasi osvobaja srce.

Če zakonca molita skupaj, rasteta v bližini; če pa ločeni molijo sami, odkrivajo, da ostaja njihov spremljevalec Bog. On je tisti, ki posluša, tudi ko drugi ne razumejo. Molitev naj bo iskrena: zahvala, kesanje, prošnja, izročitev. Ni pomembna dolžina, ampak iskrenost srca.

Vsak ločeni je povabljen, da zaupa svojo zgodbo, odnose, rane in upanja Bogu. On je zmožen povezati niti, ki so nam ušle iz rok.

Jesenski čas nas spomni na minljivost. Listje odpada, dnevi se krajšajo. Toda kristjan ve, da to ni konec, ampak prehod. Vsaka jesen vabi k novemu zaupanju: Bog ima pripravljeno pomlad.

Ločeni naj si upajo živeti v upanju: »Vse, kar pride, boš nosil skupaj z menoj, Jezus Kristus!« Ko si to izpovejo, prepoznajo, da niso sami. Jezus je njihov zvesti prijatelj in zaveznik.

Zaključek: Ritem kot dar

Ritem vsakdana je lahko breme, če ga človek nosi sam. Toda če ga sprejme kot dar, postane prostor srečanja z Bogom. Tudi po ločitvi je mogoče živeti polno, z zaupanjem, hvaležnostjo in upanjem.

Naj bo ta jesenski čas priložnost, da ločeni v ritmu dela in počitka, v žalosti in veselju znova odkrijejo, da je Bog vsak dan navzoč v njih in ob njih. Njegova beseda in njegova ljubezen sta kot novo vino, ki osvežuje, zdravi in daje življenje.

Kratka molitev za ločene v jesenskem času:

»Bog Oče, hvala ti, da me spremljaš v ritmu mojega vsakdana. Ti veš za mojo osamljenost, mojo utrujenost in moje rane. Po Svetem Duhu me navdihuj, da najdem čas zate, zase in za tiste, ki so mi zaupani. Naj hvaležnost premaga grenkobo, odpuščanje pa zamere. Naj bo moj dom prostor miru in upanja, kjer bom skupaj s teboj rasel v ljubezni, ki ne mine. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.«

p. Ivan Platovnjak

Nekaj možnih podpor

− Celoletni programi v Ignacijevem domu duhovnosti. Več informacij in prijava tukaj.

− Študijski program Duhovno izpopolnjevanje. Poteka dve leti ob sredah od 16.30 do 20.45 v živo in po Zoomu hkrati. Več informacij tukaj. Vpis je možen do 15. 9. po spletu tukaj. Pogovorna oddaja o programu tukaj.

VABILO na srečanje s patrom Gržanom v soboto, 20. 9. 2025

Dragi člani Skupnosti SRCE!

V soboto, 20. 9. 2025, vas vabimo na srečanje s p. dr. Karlom Gržanom. Ob 9:00 se dobimo pri cerkvi Marije Snežne v Solčavi, se razporedimo po avtomobilih in odpeljemo do Konjskega Vrha pri Lučah. Tu na samotni kmetiji je pater Gržan pred več kot desetletjem našel božji mir.

Za nas bo pripravil predavanje z naslovom: Dopustiti – odpustiti – se osvoboditi. Tudi sv. maša bo v naravi na njegovem domu. V primeru slabega vremena ali nad 15 prijavljenih, se bomo odpravili v cerkev Marije Snežne.

V Zadružniku v Solčavi bo ob 14.00 za plačilo možnost kosila (obara, žganci in zavitek).

Prijave zbiramo do srede, 17.9.2025 preko obrazca na spodnji povezavi:

https://forms.gle/BFxjNgBMNKjWGKnS9

Dodatne informacije na telefonski številki: 041 807 016

 

Zdaj imamo priložnost od blizu doživeti patra Gržana, se srečati z njegovo modrostjo, toplino, sočutjem in razdajanjem. Pridite torej na tretjo septembrsko soboto na romanje za dušo.

 

Odbor SRCA

Scroll to top