V nedeljo, 8. februarja 2026, smo se podali v eno najlepših srednjeveških mest, v Kamnik, kamor sta nas povabili Marija in Božena. V lepem številu smo se zbrali pred frančiškanskim samostanom, nato pa vstopili v cerkev sv. Jakoba in prisostvovali sv. maši. Nagovorila nas je lepota cerkve, slovenska himna ob začetku, lepo petje članov družinske kateheze ob kitari, pridiga p. Cirila Božiča in njegov spontani pristop k vernikom.
Po sv. maši smo si ob patrovi razlagi ogledali kapelo Božjega groba, ki jo je čudovito oblikoval arhitekt Jože Plečnik, nekoč zamolčan, danes pa za mnoge največji slovenski arhitekturni ustvarjalec. Na širokem hodniku do samostanske knjižnice so razstavljene slike Valentina Metzingerja in Antona Cebeja.
P. Ciril si je kljub natrpanemu urniku vzel tudi čas za predstavitev Knjižnice p. Donata Valvasorja. Kulturnozgodovinsko so njen najdragocenejši del inkunabule – prvotiski (knjige iz prvih 50 let po iznajdbi tiska, od 1445 do velike noči 1501). Tu se hrani tudi Dalmatinov prevod Pentatevha – Peteroknjižja (petih Mojzesovih knjig) iz leta 1578 in del zapuščine jezikoslovca p. Stanislava Škrabca. Druge knjige so s 14 področij, ki so zanimala v Kamniku živeče frančiškane: domoznanstva, zgodovine, medicine, alkimije, geografije, filozofije, prava … S hvaležnostjo smo motrili te stare knjige, njihovo velikost, težo, vsebino, saj so bile rešene pred uničujočim viharjem 2. svetovne vojne.
Nato nas je pot skozi staro mestno jedro vodila do župnijske cerkve Marijinegabrezmadežnega spočetja na Šutni, kjer smo zapeli Angelovo češčenje. Nekaj korakov stran stoji rojstna hiša Rudolfa Maistra, pesnika, generala in borca za severno mejo. Ogledali smo si stalno razstavo, ki prikazuje življenje in delo tega slavnega kamniškega rojaka.
Na Šutni smo našli tudi kotiček zase, da smo »razbremenili« naše pridne kolegice, ki so s seboj nosile pecivo in dišeče tople napitke. Za tem so se nekateri podali še do drugih kulturnih zanimivosti v Kamniku, nekateri pa na kosilo v prijetno domačo gostilno.
Hvala vsem, da je bilo druženje kulturno, prijetno in sproščeno.
B. R.