Duhovna spodbuda

Naj poletje postane čas milosti. Duhovna spodbuda za ločene zakonce

Poletje je za mnoge čas počitnic, potovanj in oddiha. Za človeka, ki nosi bolečino razveze, pa je lahko tudi čas, ko se notranje rane oglasijo še močneje. Ko se umiri vsakodnevni ritem, ni več toliko dela in hitenja, se pogosto srečamo sami s seboj. Spomini postanejo bolj živi, tišina glasnejša, vprašanja pa globlja.

Morda se vam bo zgodilo, da boste ob pogledu na družine na plaži ali v gorah začutili žalost. Morda boste pogrešali nekoga, s katerim ste nekoč delili poletne dni. Morda vas bo zabolelo, ker življenje ni šlo po poti, ki ste si jo želeli. Vse to je človeško. Ni znamenje šibke vere, ampak srca, ki je ljubilo.

Toda prav v takšnih trenutkih nas Jezus ne zapusti. Ne čaka, da bomo spet močni. Pride prav tja, kjer smo najranljivejši.

Milost ni nekaj oddaljenega

Ko govorimo o milosti, ne mislimo na nekaj skrivnostnega ali nedosegljivega. Milost je predvsem Božja navzočnost, ki nas spremlja na naši poti. Je Božje delovanje v našem srcu, tudi kadar ga ne zaznamo.

Bog ne deluje samo v velikih dogodkih. Deluje tudi v mirnem jutru, v pogovoru s prijateljem, v sprehodu po gozdu, v tišini cerkve ali v trenutku, ko se po dolgem času iskreno nasmehnemo.

Morda vas Jezus prav to poletje vabi, da manj hitite in več opazujete. Da se naučite prepoznavati drobna znamenja njegove bližine. Kajti prav tam pogosto dozoreva notranje ozdravljenje.

Jezus vas vidi drugače, kakor se vidite sami

Po razvezi mnogi ljudje začnejo gledati nase predvsem skozi svojo bolečo izkušnjo. Nekateri se obsojajo, drugi nosijo občutek manjvrednosti, tretjim se zdi, da je njihova življenjska zgodba izgubila svoj smisel.

Jezus pa človeka nikoli ne opredeli po njegovem neuspehu. Ko srečuje ljudi v evangeliju, jih najprej pogleda z ljubeznijo. Vidi njihovo dostojanstvo, njihovo hrepenenje in možnosti za novo življenje.

Enako gleda tudi vas. Niste samo ločena oseba. Niste samo nekdo, ki je bil zapuščen ali prizadet. Ste ljubljeni Božji sin. Ste ljubljena Božja hči. To je najgloblja resnica o vas, ki je nobena življenjska preizkušnja ne more izbrisati.

Prav zato si tudi vi dovolite, da bi začeli gledati nase nekoliko bolj z Njegovimi očmi.

Počitek zdravi tudi srce

Jezus je svojim učencem nekoč rekel: »Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte.« Te besede veljajo tudi nam.

Počitek ni znamenje lenobe. Je priznanje, da svet ni odvisen od nas. Včasih potrebujemo prav to: dovoliti si odložiti bremena, ki jih nosimo že predolgo.

Morda si letos prvič brez slabe vesti vzemite čas zase. Pojdite na sprehod. Berite evangelij. Sedite pred Najsvetejšim. Obiščite romarsko cerkev. Poslušajte ptičje petje. Ne zato, da bi pobegnili pred svetom, ampak da bi se znova srečali z življenjem, ki vam ga podarja Bog.

Prav v takšnih preprostih trenutkih pogosto začnemo znova dihati z vsem svojim bitjem.

Ne hodite sami

Ena največjih skušnjav po razvezi je zapiranje vase. Človek se navadi, da svoje bolečine nosi sam. Toda Bog nas ni ustvaril za osamljenost.

Če imate možnost, se srečajte z ljudmi, ki jim zaupate. Pokličite prijatelja. Obiščite sorodnike. Udeležite se romanja ali duhovnega vikenda. Pridite na srečanje skupnosti. Ne zato, ker bi drugi lahko rešili vaše težave, ampak ker nam Bog pogosto podarja svojo bližino prav po ljudeh.

Ne bojte se prositi za molitev ali pogovor. Tudi to je znamenje poguma.

Naj poletje postane začetek novega zaupanja

Ne pričakujte, da bodo vse vaše rane izginile v nekaj tednih. Bog običajno deluje drugače. Njegovo kraljestvo raste kakor gorčično zrno – počasi, tiho in vztrajno.

Morda bo največji dar tega poletja ena iskrena molitev. En pogovor, ki vas bo opogumil. En odpuščen očitek. En trenutek, ko boste začutili, da vas Bog kljub vsemu vodi.

Želim vam, da bi bilo letošnje poletje res čas milosti. Čas, ko boste vedno bolj odkrivali, da vas Jezus ni zapustil. Hodi z vami tudi po poteh, ki jih niste izbrali sami. Pozna vaše rane, vaše hrepenenje in vašo prihodnost.

Naj vas vsak nov dan spominja, da ste ljubljeni. In da Bog tudi iz najbolj bolečih poglavij zna napisati novo zgodbo – zgodbo upanja, notranje svobode in življenja.

p. Ivan Platovnjak DJ

P. S.: Dnevne duhovne misli za ločene

Če bi želeli tudi med poletjem vsak dan začeti ob Božji besedi, pripravljam kratke dnevne duhovne misli za ločene oziroma civilno razvezane zakonce. Temeljijo na dnevnem evangeliju in želijo biti spodbuda, opora in povabilo k osebnemu srečanju z Jezusom sredi vsakdanjega življenja

Če želite te misli prejemati, mi lahko pišete na e-poštni naslov ivan.platovnjak@rkc.si. Z veseljem vas bom dodal na seznam prejemnikov. Vsako jutro boste po elektronski pošti prejeli kratko duhovno spodbudo ob dnevni Božji besedi.

Naj nas Božja beseda tudi v poletnih dneh spremlja, tolaži, razsvetljuje in vodi po poti upanja.

Adventna duhovna spodbuda

Čas, ki je podarjen: adventni koraki za ločene zakonce

Advent je čas pričakovanja, tihote, hrepenenja in novega zaupanja. Je čas spominjanja, da je Bog prišel tja, kjer smo slabotni, nemočni, ujeti, razočarani, ranjeni, in da je v vsem tem tudi zdaj navzoč. Zato je advent poseben čas tudi za tiste, ki ste doživeli izkušnjo ločitve: obdobje hude tišine, neizgovorjene bolečine, oddaljenosti od tistega, kar je bil nekoč dom. V adventu se še zlasti zavedamo, da so odnosi krhki, da se ljubezen lahko izgubi in družina spremeni ter da želi biti v vsem tem navzoč Bog. Ta čas je dar; ker se prav v tej ranljivosti želi roditi nekaj novega: mir, odpuščanje, hvaležnost, nova pot, nova luč, novo življenje.

1. Advent – možnost novega pogleda

Bog v adventu človeka uči, da ga ne določa preteklost, ampak pot, ki je pred njim. Ločitev namreč lahko pusti občutek poraza, sramu, osamljenosti in neštetih vprašanj.

V utripu adventne sveče je veliko upanje: nobena zgodba ni končana. Tudi življenje ločene osebe ni samo zgodba o tem, kar se je zgodilo, ampak o tem, kaj še lahko nastane. Zato te advent vabi, da se vprašaš: Kaj me je v tej preizkušnji oblikovalo? Kje sem zrasel/zrasla? Kaj želim na novo ozavestiti, predati Bogu in mu dopustiti, da bo v tem navzoč?

Morda te Bog prav v tem adventu vabi, da obnoviš pogled nase z več nežnosti.

2. Sprejeti dragocenost časa, ki ti je dan

Ko se človek znajde sam, se čas lahko zdi prazen. Toda advent te uči: čas je dar. Tudi tvoj čas, takšen, kakršen je – z vsemi travmami, z vsemi tišinami, z vsemi nevihtami, ki so za tabo ali še prihajajo. Ta advent naj bo priložnost, da spregovoriš Bogu: »Gospod, to je moj čas. Takšen, kakršen je. Ti ga napolni.«

V tem času si lahko podariš: pet minut iskrene tišine na dan, trenutek za molitev, prostor, kjer si priznaš svoje občutke, ne da bi se jih bal/a, kratek sprehod, da se srce odpre, nežno zahvalo za to, kar še vedno je: prijateljstvo, otroci, vera, zdravje, sposobnost ljubiti.

Hvaležnost je zdravilo za ranjeno srce. Je prostor, kjer ti Bog daje luč.

3. Ko pride bolečina – ne bodi sam/a

Ločitev človeka zaznamuje. Pogosto odpre pretekle rane, strahove, občutke nevrednosti ali neuspeha. Toda Bog ne želi, da te rane nosiš sam/a.

Morda je advent priložnost, da se o tem pogovoriš s prijateljem, poiščeš duhovnega spremljevalca, se udeležiš skupine za ločene, prebereš pričevanje ljudi s podobno izkušnjo, stopiš k zakramentu sprave in tam odložiš breme, ki ga ne moreš več nositi sam/a.

Ko je človek sam, bolečina lahko postane prostor teme; ko pa je ob njem nekdo, ki ga sočutno in spoštljivo posluša in sprejema, postane prostor preobrazbe.

Vprašaj se: Kaj v meni je še neizrečeno? Kje potrebujem tolažbo? Kje potrebujem odpuščanje sebi ali drugemu?

Bog te v tem času vabi: »Pusti, da te ozdravim.«

4. Kaj želim pustiti svojim bližnjim – tudi po ločitvi?

Advent je čas, ko se ozremo k temu, kar ostane: k ljubezni, ki jo dajemo; k besedam, ki jih izrečemo; k odpuščanju, ki smo ga podarili; k miru, ki ga nosimo ali delimo; k stvarem, ki jih želimo urediti, da bi drugim olajšali pot.

Ločitev lahko pretrese življenje, vendar ne spremeni tega, da tvoji bližnji – otroci, starši, bratje, sestre, prijatelji – še vedno potrebujejo tvoj blagoslov.

V letu, ki prihaja, se vprašaj: Kaj želim pustiti svojim otrokom? Kaj želim, da ostane po meni?

Kako lahko sredi razbitega življenja pokažem ljubezen, ki zdravi? Kako lahko v njihovi prisotnosti postanem prostor miru?

Tudi če so odnosi napeti ali boleči – je majhna beseda hvaležnosti, prošnja za odpuščanje ali iskrena želja za dobro drugega dar, ki zdravi rane.

5. Videti ranljive v svoji družini in okolici

Ločeni človek pogosto najbolj razume ranljive: osamljene, žalujoče, bolne, ostarele. Advent te vabi, da svojo izkušnjo preoblikuješ v dar. Premisli: Komu lahko pošljem sporočilo? Koga lahko pokličem? Koga lahko obiščem? Kdo je v moji širši družini prezrt in potrebuje samo to: da ga nekdo vidi in sliši?

Tvoja ranjenost je lahko prostor, kjer Bog v tebi prižge luč za druge. Ko se človek dotakne tuje ranljivosti, ga to povrne v lastno človeškost in hkrati poglobi notranjo moč.

6. Adventni koraki: kako ne prezreti milostnega časa

Da ti advent ne bi spolzel skozi prste, si pomagaj s tremi stvarmi:

a) Pusti, da te nagovori tišina. Prižgi svečo na adventnem vencu. Usedi se. Dovoli, da te Bog vidi takšnega, kakršen si. Tišina ni prazna – v njej je navzoč Bog.

b) Imej en globlji pogovor na teden. Naj bo s prijateljem, s sodelavcem, s kom iz skupnosti ali iz družine. Izreci, kar te boli. Izreci tudi, kar ti pomaga. Pogovor preoblikuje srce in ga odpre novim možnostim.

c) Napravi eno dejanje ljubezni na teden. Ne zaradi dolžnosti, ampak kot odločitev srca, ki želi ljubiti še naprej. Morda je to telefonski klic, sms, droben dar, prisotnost ob nekom, ki trpi. Ko človek daje, ne izgublja, temveč postaja bolj človek in bolj Božji.

Dragi brat, draga sestra, ki si doživel izkušnjo ločitve: advent je tudi zate dar. Ne zato, ker bi bilo tvoje življenje brez ran, ampak prav zato, ker jih imaš. Bog želi prav v njih postati luč.

Naj bo ta advent čas, ko nežno pogledaš vase, pogumno pogledaš naprej, ljubeče pogledaš svoje bližnje in se odpreš Bogu, ki ti pravi: »Nisi sam. Nisem te pozabil. Ta čas ti je dan, da se obnovi tvoje srce, tvoja vera, tvoje upanje in tvoja ljubezen.«

Naj ti Gospod podari mir, ki zdravi, upanje, ki vztraja, in ljubezen, ki te drži na poti naprej.
Naj bo tvoj božič blagoslovljen in novo leto polno milosti.

p. Ivan

Foto: Canva

Če boš v novem letu začutil/a potrebo po nekoliko globljem odmiku, si lahko vzameš čas za duhovni vikend za ločene Dovoliti si znova živeti od 16. do 18. januarja 2026.

Ko razpade zakon, pogosto razpade tudi notranji svet. Srce je ranjeno, odnosi se prelomijo, prihodnost postane negotova. A Bog nas tudi v teh okoliščinah ne zapusti. Potrpežljivo nas spremlja ter vabi na pot celjenja, odpuščanja in novega življenja.

Duhovni vikend je namenjen ločenim moškim in ženskam, ki želijo pred Bogom pregledati svojo pot, izraziti svojo bolečino in odpreti prostor za upanje. V varnem in spoštljivem okolju bomo skozi molitev, Sveto pismo, tišino, podelitve in spremljanje odkrivali, da življenje ni končano, le začenja se nekaj novega. Ta duhovni vikend ne ponuja preprostih odgovorov, temveč iskreno spremljanje, skupnost, ki razume, in vero, da Bog iz razbitin lahko zgradi nekaj novega. Vodi p. Ivan

Prijava je možna po spletu: https://ignacijevdom.si/events/za-locene-dovoliti/

Morda pa ti bo v pomoč tudi knjiga Prezrti čas: bodimo ob neozdravljivo bolnih, umirajočih in žalujočih. Njena vsebina te zelo človeško in konkretno vodi skozi teme, ki se prej ali slej odprejo v vsaki družini – o bolezni, ranljivosti, oskrbi, slovesu in ljubezni, ki ostaja. Takšne teme so pogosto težke, a prav zato dragocene, da jih ne nosimo sami, ampak se o njih pogovarjamo in nanje tudi notranje pripravimo.

Več o knjigi najdeš tukaj, kjer jo lahko tudi naročiš: https://www.zalozba-dravlje.si/sl/knjiga/prezrti-cas. Cena je 10 EUR.

Scroll to top