Tag Archives: skupina Srce

Za vse ljubitelje slovenske Jakobove poti

Nekateri ste z nami že hodili po slovenski Jakobovi poti, zadnji dve leti po gorenjskem kraku. Letos smo načrtovali primorskega, od Ljubljane do Predjamskega gradu. Žal se zaradi ukrepov, ki so posledica korona virusa, lahko gibljemo le v svoji občini. A naša romarska pot zaradi tega ne bo odpadla!

Letošnja Jakobova pot se bo začela in končala na različnih koncih. Vabimo vas, da v soboto, 25. aprila, vsak posameznik v svoji občini najde cerkev sv. Jakoba, kapelico ali vsaj oltar tega svetnika in poroma tja. Seznam cerkva najdete na povezavi: https://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_cerkva_v_Sloveniji_(J)#Jakob .

Vsak posameznik naj se ob 12. uri ustavi pri izbrani cerkvi, kjer se bomo duhovno povezali, tako da bomo izrekli  molitev, ki nam jo bo pripravil p. Tomaž.

Vabimo vas, da se tisti, ki želite sodelovati, prijavite po elektronski pošti na naslov: razvezani.srce@gmail.com . Tako bomo vedeli, kdo vse vstopa v našo romarsko »verigo«. Po romanju pa nam, prosim, sporočite, koliko kilometrov je merila vaša pot. Naknadno bomo potem objavili skupno dolžino naše letošnje Jakobove poti. Vabljeni ste, da pošljete v objavo na spletni strani Srca tudi kakšen utrinek v sliki ali v besedi.

Vsem prijavljenim bomo poslali povezavo do videokonferenčnega klica, tako da bomo povezani ne samo v duhu ampak tudi preko interneta. DOživetja na poti pa lahko delimo preko Facebook skupine Skupnost razvezanih v CErkvi. Če še niste član te skupine, pošljite prošnjo za pridružitev administratorjema skupine p. Tomažu ali Natali Prusnik.

Lep pozdrav,

pripravljalni odbor Srca

Živeti sam, a ne osamljen.

Spoštovani, dragi srčki!

V ponedeljek, 24. februarja 2020, ob 19.45 (po maši, ki se začne ob 19h)

bo v Marijini kapeli pri Sv. Jožefu predavanje dr. Jurija Gorjanca

 

Živeti sam, a ne osamljen.

 

Dr. Jurij Gorjanc, doma s Prevalj, se je po študiju na ljubljanski medicinski fakulteti in specializaciji iz splošne kirurgije zaposlil v bolnišnici v Slovenj Gradcu, od leta 2012 pa je kirurg v bolnišnici usmiljenih bratov v Št. Vidu ob Glini blizu Celovca. Še vedno pa je asistent za predmetno področje kirurgija na ljubljanski fakulteti in mentor slovenskim zdravnikom, ki pridejo na prakso v šentviško bolnišnico, ter vodi Herniološko združenje Slovenije.

Je navdušen hribolazec in turni smučar, gorski reševalec letalec, član slovenske in avstrijske helikopterske enote ter alpinist. Lani je uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo iz višinske medicine. Pogosto kot zdravnik prostovoljec brezplačno in namesto dopusta operira in izobražuje v tretjem svetu. »Če se Bog sklanja k nam, smo tudi mi poklicani, da se sklonimo k tistemu, ki pride k nam v potrebi,« pravi dr. Gorjanc.

Ta človek z zlatim srcem, »dohtar, ki rad moli«, kakor se je označil sam, se je odločil živeti samskost in nam bo o tem spregovoril. Lepo ste vabljeni na srečanje s tem neverjetno dejavnim in duhovno bogatim človekom, po predavanju pa še na neuradni del v prostorih nad Marijino kapelo.

                                                                                                Helena

Po lutkovni delavnici

S pomočjo strokovnjaka Jožeta Zajca smo v četrtek, 6. februarja 2020, pri Sv. Jožefu izdelovali ročne lutke. Tema je bila svetopisemska prilika o izgubljenem sinu. Ste pomislili, da tri moške, ki so »glavne« osebe v priliki, spremljajo ženske – mama, žena, sestra, ki v besedilu niso omenjene, so pa pomembne pri odločitvah mož? Ideja je bila, da vsak izdela svojo lutko in jo poveže s priliko.

 

Preden smo začeli izdelovati svoje lutke, nas je mentor Jože opozoril na nekaj posebnosti: otroci imajo majhne noske, starejši, ko je človek, večji nos ima; ušesa se pri ženskah navadno ne vidijo, zato jih ne naredimo; oči so v spodnji polovici glave; ušesa so v istem nivoju kakor nos …

 

Vedela sem, da bo lutka, ki jo bom izdelala, odsev mene. Zanimivo, lutka ima podobno barvo obleke, kot sem jo imela oblečeno jaz. Tudi barva njenih las je po večini enaka barvi njenega izdelovalca. Usta smo narisali na koncu, da lutke z govorjenjem ne bi motile našega dela.

 

Doma sem lutko postavila ne polico, da me gleda, ko delam. Verjamem, de ne bi mogla izbrati drugačne barve obleke in barve las. Težave imam z dolžino las. Ali naj jo ostrižem? Kaj, če bo imela potem prekratke lase? Ali morajo biti lasje enako dolgi?

Karmen

Tretje vseslovensko srečanje ločenih v cerkvi

Tretje Vseslovensko srečanje ločenih v cerkvi, ki je bilo 12. oktobra v preteklem letu, je bilo za vse nas srčke velik in pomemben dogodek. Udeležilo se ga je preko 80 članov naše skupnosti in tistih, ki so med nas prišli prvič. Naslov srečanja je bil” Oče in mati po ločitvi”.
 
Srečanja se je udeležila tudi Dnevnikova novinarka Ranka Ivelja, ki je v prilogi Dnevnika obširno in iskreno opisala, kako je naše srečanje doživela. Ker marsikdo tega članka morda še ni prebral, sedaj objavljamo povezavo do članka. Vabljeni k branju! 
 
Odbor skupnosti Srce
                                

22. 1. 2018 – Januarsko srečanje Skupnosti SRCE

Dragi člani Skupnosti SRCE,

v ponedeljek, 22. 1. 2018, vas po večerni sv. maši ob 19:45 vabimo na januarsko predavanje  v Marijino kapelo cerkve sv. Jožefa. Predaval nam bo p. Vili Lovše DJ , na temo: Duhovnost v vsakdanjem življenju.

Povabljeni tudi k maši ob 19. uri

(Parkirate lahko brezplačno na parkirišču za cerkvijo.)

Program srečanja:

– Predavanje:  p. Vili Lovše DJ, tema: Duhovnost v vsakdanjem življenju

Pogovor

– Zaključek, obvestila in agape.

Vabljeni!

Duhovnost v vsakdanjem življenju: Ves čas smo v Bogu in on v nas. Ne glede na zunanje dogodke in notranje občutke. Z njegove strani ni oddaljevanja ali izdaje, ni zapuščanja niti zavrnitve. Vsakdanje duhovno življenje je živeti iz tega kar On podarja in dela za vsakega od nas. Vabi nas v osebno sogovorništvo in sodelovanje z Njim ter s seboj in drugimi kot njemu dragocenimi in enkratnimi. On povezuje, krepi in daje svobodo za ustvarjanje, ki ostane in vstane tudi iz smrti. Kaj mi pomaga, da se prebudim in neham spati?

Srčki na Sv. Joštu nad Kranjem

  Za zadnjo aprilsko nedeljo je bilo napovedano lepo, pomladno toplo in sončno vreme. Meni pa se je obetala samotna nedelja, saj sta hčeri preživljali vikend pri očetu, sin pa je imel celodnevno srečanje s skavti. Ponovno ta občutek zapuščenosti in krivice,  ko bi vendarle moralo biti drugače…

In nato na Facebooku objava o pohodu skupine Srce na Sv. Jošta. Malo razmišljanja in nato odločitev – grem.

   Nekaj se nas je zbralo že pri Ignacijevem domu. Po poti se nam je pridružilo še nekaj srčkov in kmalu smo prispeli do parkirišča kjer smo pustili avtomobile in vzeli pot pod noge.

  Pot v glavnem speljana po gozdu je kot prispodoba življenja. Polna korenin, ki se prepletajo – kot težave, ki jim včasih ni videti konca… na trenutke strma in naporna – a z vsakim korakom smo bližje vrhu, bližje čudovitemu razgledu, bližje Njemu, ki osmišlja naše napore, trpljenje… naš trud da vztrajamo. V prijetnem klepetu in krajših postankih, da smo malo »zadihali« smo se približali našemu cilju. Čudovit razgled po okoliških hribih in dolinah je v trenutku pregnal utrujenost.

    Najprej smo si v družbi mežnarja ogledali Finžgarjev dom. Pisatelj in duhovnik Fran Saleški Finžgar je namreč leta 1899 služboval prav pri Sv. Joštu in tu dokončal pisanje romana Kvišku. V bližini je včasih stala velika mežnarija – dom za prenočevanje duhovnikov in romarjev, a so jo leta 1944 razstrelili partizani. Na vrhu sta še gostilna in kapelica Marije Snežne.

  Po malici, kratkem klepetu in kavici smo imeli sv. mašo v cerkvi. Doživeti daritev prav okrog oltarja je posebno doživetje, posebna milost občutja Njegove bližine. Kot Vstali pokazati svoje rane in s tem dokazati, da je tudi po trpljenju življenje, da je ranjenost del hoje po poti za Njim. Pozdrav miru združen z objemom daje poseben pečat sprejemanju drugega, njegove preteklosti, njegove poti….

  Po maši smo si ogledali še svete stopnice ki vodijo do oltarja Žalostne Matere Božje.

  Ob  sproščenem druženju in klepetu, kot da smo že stari znanci, pa čeprav smo se nekateri prvič srečali je čas kar prehitro minil.

  Sledila je še pot v dolino. Pri avtomobilih še kratka strnitev vtisov, malo načrtov za naprej in seveda blagoslov patra Tomaža, ki je dan preživel z nami in mu tako dal duhovno globino.

  Hvaležni Njemu za čudovit dan in drug drugemu za prijetno druženje smo se poslovili.

Magdalena Krašna

Od Repenj do Smlednika

Na praznik Marijinega oznanjenja smo se srčki zbrali v Vodicah nad Ljubljano. Tam sta pokopana duhovnik Andrej Plečnik, brat znamenitega arhitekta, in Šimen Prešeren, oče največjega slovenskega pesnika. Ker se Šimen v Vrbi zaradi grobega zeta ni dobro počutil, je zadnja leta preživel na Skaručni pri bratu duhovniku, medtem ko se je njegova žena Mina preselila k sinu duhovniku na Koroško in umrla v Šentrupertu pri Beljaku.

Svoja vozila smo zapustili ob samostanu šolskih sester v Repnjah, potem ko smo si pogledali spominsko ploščo jezikoslovcu Jerneju Kopitarju. Pot do smledniškega gradu je dobro označena in po prvem vzponu se vije po gozdnem grebenu brez omembe vrednih spustov in dvigov, skozi veje na desni pa smo se lahko spogledovali s Šmarno goro. Vseh 17 pohodnikov je napredovalo brez večjega napora, časa in priložnosti za pogovor je bilo na pretek, nekateri so nabirali celo regrat.

Po desetih minutah smo obšli cerkev sv. Tilna iz 15. stoletja, katere obzidje še opozarja na protiturški tabor, ter v uri in pol prišli do mogočnih razvalin gradu smledniških gospodov. Z obzidja smo imeli čudovit pogled na Sorško polje in Kamniške planine. Gospod nam je res podaril sončno in toplo soboto, čeprav so bile vremenske napovedi sprva slabe.

Navzdol smo se, potem ko smo pri gostišču posedeli in pomalicali, spustili ob 14 kapelicah križevega pota iz leta 1772, ki so bile obnovljene na začetku tega tisočletja. Serpentinasto se nizajo po smledniškem hribu v črti od gradu do Krvavega znamenja, kapelice v spomin na deželnoknežje morišče na polju blizu cerkve v Valburgi. Potem pa smo se od postaje do postaje spet vzpenjali, pojoč in beroč Križev pot razvezanih, ki je nastal lansko poletje na Murterju. Najmlajši udeleženec, Silvin vnuk Urban, ga je lepo uvajal z Molimo te, Kristus, in te hvalimo!

Hvaležni za izkušnjo te postne molitve in našega druženja smo se v zgodnjem popoldnevu odpravili vsak na svojo stran – nedelji naproti. Hvala ti, Gospod!

zapisala Helena Škrlep

GALERIJA SLIK:

VABILO na srečanje skupine Srce na Katarini 27. novembra 2016

katarinanadljubljano-cerkev1. Dobimo se na parkirišču za cerkvijo sv. Jožefa na Poljanah v Ljubljani ob 9.00 uri. Tam se bomo razporedili po avtomobilih po načelu varčnosti (več v en avto). Ob prijavi napišite, kdo nima prevoza in kdo je pripravljen peljati.
Komur je bližje, lahko pride ob 9.35 uri pred gasilski dom v Stanežičah (ob prijavi naj to napiše).
2. Ob 12.00 bo uri sveta maša na Katarini.
3. Po maši malica iz nahrbtnika (malico prinese vsak sam).
4. Po malici gremo peš na romanje po planinski poti cca. 1h 45 min v eno smer. Poskrbimo za primerno obutev in oblačila, pohodne palice. Kdor ne bi zmogel peš hoje je možen dostop z avtomobilom (ob prijavi naj to napiše).
5. Predviden povratek do cca 16.30.

PRIJAVE so obvezne in jih zbiramo do četrtka 24. novembra na naslovu:

Tomaž Rozman –  tel. 041/647 212

ali e – pošta: razvezani.srce@gmail.com

(V primeru slabega vremena prijavljeni dobijo nova navodila glede same poti.)

Predavanja za skupino SRCE in izven 2016/17

 

umivanje nogV letu 2016_17 smo spet povabljeni k obilju dobrih predavanj z izvrstnimi predavatelji. Hvala patrom jezuitom in ga. Geni Pupis. Predavanja bodo vsebinsko povezana z gradivi, ki jih bomo premišljevali in si spoznanja na podlagi osebne izkušnje podelili v skupinicah Srce ob srcu.

Predavanja bodo vsak 4. ponedeljek v mesecu ob 19.45 v Marijini kapeli pri sv. Jožefu na Poljanah v Ljubljani.

1. 26.9.2016: Zanikam ali sprejemam svoj križ razveze? (Zakaj ravno jaz? Kaj mi lahko pomaga, da ne zbežim v razne odvisnosti?) P. Viljem Lovše
2. 24.10.2016: Rane, prostor srečanja z Bogom (Kako sprejeti in v trpljenju ostati v njegovi Ljubezni? Zakaj molitev v stiski pomaga in kaj vse je molitev?) P. Tomaž Mikuš
3. 28.11.2016: »Kako veliko je Gospodovo usmiljenje, njegovo odpuščanje tistim, ki se obračajo nanj!« (Sir 17,29) (Božja pravičnost je usmiljenje. Sprejemam Božje odpuščanje?)   P. Jože Roblek
4. 19.12.2016: »Šel je ven in se bridko zjokal.«(Lk 22,62) (Kako do kesanja, da bi lahko odpustil sebi? Pogled na svoje življenje skozi Božje oči. Moč izgovorjene besede oz. zakaj je dobra podelitev v varnem krogu ljudi, ki te ljubeče poslušajo ali pa v pogovoru z duhovnim spremljevalcem?) P. Ivan Platovnjak
5. 30.1.2017: Kako naj odpustim? (Odpuščanje in sprava. Kako odpustiti partnerju-ci?) P. Ivan Bresciani
6. 20.2.2017: »Če hočeš, me moreš očistiti.«(Mr 1,40) (Česa? Vseh stisk, ki jih s seboj prinese razveza: npr. depresije, potlačene jeze, strahu, osamljenosti, občutka zavrženosti…) P. Franc Kejžar
7. 27.3.2017: Vsak dan vzemi svoj križ in hodi za menoj (Lk 9,23) (Razločevanje. Duhovni boj. Zahvaljevanje -zdravilo proti potrtosti.) P. Janez Poljanšek
8. 24.4.2017: Otroci v luči razveze (Na kaj moramo biti pozorni ob razvezi glede otrok in kako ostati dosledni tudi kasneje? (skrb, krivda, meje, rane…) Ga. Gena Pupis
9. 29.5.2017: »Glej, vse delam novo!«(Raz 21,5)  (Kako živeti samskost? Pa spolnost – kako do vzdržnosti? Hrepenenje po odnosu. Nova veza? Kdaj in s kom?) P. Damjan Ristić
10. 19.6.2017: »Vse zmorem v Njem, ki mi daje moč.« (Flp 4,13) (Kako zaživeti novo življenje, katerega temelj je Kristus, v zaupanju, da On poskrbi in da novo poslanstvo?) P. Beno Lavrih

Zahvala na Kureščku

kurescek_13185130030-71735200V nedeljo, dne 19.6.16, se bomo v romarski cerkvi Marije, Kraljice miru na čez 800 metrov visokem Kureščku,zahvalili za preteklo srčkovo leto in se priporočili za naprej.

Ob 11.00 uri bo sv. maša, po maši kosilo in nato druženje.

Dobimo se ob 9.00 uri pri sv. Jožefu in se odpeljemo proti Igu. Avtomobile bomo pustili na Golem in se sprehodili polepi gozdni cesti do križišča na Visoko in nato naprej do cerkvice. Z Golega krenemo ob 9.30 uri.. Če ne pridete k sv. Jožefu, se dobimo ob 9.30 uri v vasi Golo oz. na parkirišču, od koder makedanska pot zavije skozi gozd (pri zadnjih hišah ob glavni cesti).

Do Kureščka pridemo po južni ljubljanski obvoznici in avtocesto zapustimo na izvozu za Ig in cesti sledimo do omenjenega kraja. Na Igu zavijemo levo v krožnem križišču v smeri Kureščka (desno Iška vas), nato pa čez nekaj 100m desno navzgor, ponovno v smeri Kureščka. Naprej se peljemo po vzpenjajoči cesti, kateri sledimo do mesta, od koder se bomo peš odpravili na Kurešček.

Če pa se želite pripeljati do vrha, se peljete še naprej po glavni cesti do naslednje oznake za Kurešček, kjer se usmerite levo (tu zapustite glavno cesto). Peljete se do naslednjega križišča, ob katerem parkirate na enem od več manjših parkirnih prostorov (od tu je cca 30 min. do cerkve) oz. naprej do planinskega doma ali pa čisto do cerkve.

Pešpot je nezahtevna, večinoma po gozdu, primerna tudi za otroke.

Če bo po kosilu tudi poobedek, pa je odvisno od vas/nas. Priporočamo se za pecivo, pijačo…

Prosim, da udeležbo sporočite do petka, 17.6. in navedete, če potrebujete prevoz.

“To bo milostni kraj, kraj ozdravljanja dušnih bolezni in ran. Kdor se bo na tem kraju z vero zatekel v moje in Sinovo Srce, bo ozdravljen in deležen miru, ki ga lahko dajo samo nebesa.”,  je bilo zapisano ob obnovitvi cerkve na Kureščku  leta1990.