Čas, ki je podarjen: adventni koraki za ločene zakonce
Advent je čas pričakovanja, tihote, hrepenenja in novega zaupanja. Je čas spominjanja, da je Bog prišel tja, kjer smo slabotni, nemočni, ujeti, razočarani, ranjeni, in da je v vsem tem tudi zdaj navzoč. Zato je advent poseben čas tudi za tiste, ki ste doživeli izkušnjo ločitve: obdobje hude tišine, neizgovorjene bolečine, oddaljenosti od tistega, kar je bil nekoč dom. V adventu se še zlasti zavedamo, da so odnosi krhki, da se ljubezen lahko izgubi in družina spremeni ter da želi biti v vsem tem navzoč Bog. Ta čas je dar; ker se prav v tej ranljivosti želi roditi nekaj novega: mir, odpuščanje, hvaležnost, nova pot, nova luč, novo življenje.
1. Advent – možnost novega pogleda
Bog v adventu človeka uči, da ga ne določa preteklost, ampak pot, ki je pred njim. Ločitev namreč lahko pusti občutek poraza, sramu, osamljenosti in neštetih vprašanj.
V utripu adventne sveče je veliko upanje: nobena zgodba ni končana. Tudi življenje ločene osebe ni samo zgodba o tem, kar se je zgodilo, ampak o tem, kaj še lahko nastane. Zato te advent vabi, da se vprašaš: Kaj me je v tej preizkušnji oblikovalo? Kje sem zrasel/zrasla? Kaj želim na novo ozavestiti, predati Bogu in mu dopustiti, da bo v tem navzoč?
Morda te Bog prav v tem adventu vabi, da obnoviš pogled nase z več nežnosti.
2. Sprejeti dragocenost časa, ki ti je dan
Ko se človek znajde sam, se čas lahko zdi prazen. Toda advent te uči: čas je dar. Tudi tvoj čas, takšen, kakršen je – z vsemi travmami, z vsemi tišinami, z vsemi nevihtami, ki so za tabo ali še prihajajo. Ta advent naj bo priložnost, da spregovoriš Bogu: »Gospod, to je moj čas. Takšen, kakršen je. Ti ga napolni.«
V tem času si lahko podariš: pet minut iskrene tišine na dan, trenutek za molitev, prostor, kjer si priznaš svoje občutke, ne da bi se jih bal/a, kratek sprehod, da se srce odpre, nežno zahvalo za to, kar še vedno je: prijateljstvo, otroci, vera, zdravje, sposobnost ljubiti.
Hvaležnost je zdravilo za ranjeno srce. Je prostor, kjer ti Bog daje luč.
3. Ko pride bolečina – ne bodi sam/a
Ločitev človeka zaznamuje. Pogosto odpre pretekle rane, strahove, občutke nevrednosti ali neuspeha. Toda Bog ne želi, da te rane nosiš sam/a.
Morda je advent priložnost, da se o tem pogovoriš s prijateljem, poiščeš duhovnega spremljevalca, se udeležiš skupine za ločene, prebereš pričevanje ljudi s podobno izkušnjo, stopiš k zakramentu sprave in tam odložiš breme, ki ga ne moreš več nositi sam/a.
Ko je človek sam, bolečina lahko postane prostor teme; ko pa je ob njem nekdo, ki ga sočutno in spoštljivo posluša in sprejema, postane prostor preobrazbe.
Vprašaj se: Kaj v meni je še neizrečeno? Kje potrebujem tolažbo? Kje potrebujem odpuščanje sebi ali drugemu?
Bog te v tem času vabi: »Pusti, da te ozdravim.«
4. Kaj želim pustiti svojim bližnjim – tudi po ločitvi?
Advent je čas, ko se ozremo k temu, kar ostane: k ljubezni, ki jo dajemo; k besedam, ki jih izrečemo; k odpuščanju, ki smo ga podarili; k miru, ki ga nosimo ali delimo; k stvarem, ki jih želimo urediti, da bi drugim olajšali pot.
Ločitev lahko pretrese življenje, vendar ne spremeni tega, da tvoji bližnji – otroci, starši, bratje, sestre, prijatelji – še vedno potrebujejo tvoj blagoslov.
V letu, ki prihaja, se vprašaj: Kaj želim pustiti svojim otrokom? Kaj želim, da ostane po meni?
Kako lahko sredi razbitega življenja pokažem ljubezen, ki zdravi? Kako lahko v njihovi prisotnosti postanem prostor miru?
Tudi če so odnosi napeti ali boleči – je majhna beseda hvaležnosti, prošnja za odpuščanje ali iskrena želja za dobro drugega dar, ki zdravi rane.
5. Videti ranljive v svoji družini in okolici
Ločeni človek pogosto najbolj razume ranljive: osamljene, žalujoče, bolne, ostarele. Advent te vabi, da svojo izkušnjo preoblikuješ v dar. Premisli: Komu lahko pošljem sporočilo? Koga lahko pokličem? Koga lahko obiščem? Kdo je v moji širši družini prezrt in potrebuje samo to: da ga nekdo vidi in sliši?
Tvoja ranjenost je lahko prostor, kjer Bog v tebi prižge luč za druge. Ko se človek dotakne tuje ranljivosti, ga to povrne v lastno človeškost in hkrati poglobi notranjo moč.
6. Adventni koraki: kako ne prezreti milostnega časa
Da ti advent ne bi spolzel skozi prste, si pomagaj s tremi stvarmi:
a) Pusti, da te nagovori tišina. Prižgi svečo na adventnem vencu. Usedi se. Dovoli, da te Bog vidi takšnega, kakršen si. Tišina ni prazna – v njej je navzoč Bog.
b) Imej en globlji pogovor na teden. Naj bo s prijateljem, s sodelavcem, s kom iz skupnosti ali iz družine. Izreci, kar te boli. Izreci tudi, kar ti pomaga. Pogovor preoblikuje srce in ga odpre novim možnostim.
c) Napravi eno dejanje ljubezni na teden. Ne zaradi dolžnosti, ampak kot odločitev srca, ki želi ljubiti še naprej. Morda je to telefonski klic, sms, droben dar, prisotnost ob nekom, ki trpi. Ko človek daje, ne izgublja, temveč postaja bolj človek in bolj Božji.
Dragi brat, draga sestra, ki si doživel izkušnjo ločitve: advent je tudi zate dar. Ne zato, ker bi bilo tvoje življenje brez ran, ampak prav zato, ker jih imaš. Bog želi prav v njih postati luč.
Naj bo ta advent čas, ko nežno pogledaš vase, pogumno pogledaš naprej, ljubeče pogledaš svoje bližnje in se odpreš Bogu, ki ti pravi: »Nisi sam. Nisem te pozabil. Ta čas ti je dan, da se obnovi tvoje srce, tvoja vera, tvoje upanje in tvoja ljubezen.«
Naj ti Gospod podari mir, ki zdravi, upanje, ki vztraja, in ljubezen, ki te drži na poti naprej.
Naj bo tvoj božič blagoslovljen in novo leto polno milosti.
p. Ivan
Foto: Canva
Če boš v novem letu začutil/a potrebo po nekoliko globljem odmiku, si lahko vzameš čas za duhovni vikend za ločene Dovoliti si znova živeti od 16. do 18. januarja 2026.
Ko razpade zakon, pogosto razpade tudi notranji svet. Srce je ranjeno, odnosi se prelomijo, prihodnost postane negotova. A Bog nas tudi v teh okoliščinah ne zapusti. Potrpežljivo nas spremlja ter vabi na pot celjenja, odpuščanja in novega življenja.
Duhovni vikend je namenjen ločenim moškim in ženskam, ki želijo pred Bogom pregledati svojo pot, izraziti svojo bolečino in odpreti prostor za upanje. V varnem in spoštljivem okolju bomo skozi molitev, Sveto pismo, tišino, podelitve in spremljanje odkrivali, da življenje ni končano, le začenja se nekaj novega. Ta duhovni vikend ne ponuja preprostih odgovorov, temveč iskreno spremljanje, skupnost, ki razume, in vero, da Bog iz razbitin lahko zgradi nekaj novega. Vodi p. Ivan
Prijava je možna po spletu: https://ignacijevdom.si/events/za-locene-dovoliti/
Morda pa ti bo v pomoč tudi knjiga Prezrti čas: bodimo ob neozdravljivo bolnih, umirajočih in žalujočih. Njena vsebina te zelo človeško in konkretno vodi skozi teme, ki se prej ali slej odprejo v vsaki družini – o bolezni, ranljivosti, oskrbi, slovesu in ljubezni, ki ostaja. Takšne teme so pogosto težke, a prav zato dragocene, da jih ne nosimo sami, ampak se o njih pogovarjamo in nanje tudi notranje pripravimo.
Več o knjigi najdeš tukaj, kjer jo lahko tudi naročiš: https://www.zalozba-dravlje.si/sl/knjiga/prezrti-cas. Cena je 10 EUR.
