Search
Mail RSS Google+ Facebook Twitter

Tag Archives: žrtev

Srečanje skupine Srce ob srcu_Suha

V četrtek 16. 3. 2017  ob 19.30 h se bo v župnišču na Suhi pri Škofji loki zopet srečala skupina Srce ob srcu_Suha.

Novi člani ste še vedno dobrodošli! Prijavite se preko e-naslova razvezani.srce@gmail.com, kjer boste dobili tudi vse potrebne informacije in gradivo.

Pred srečanjem bo sv. maša ob 18 h v kapeli v župnišču.

Tokrat bo podelitev osebne izkušnje izhajala iz razmišljanja o vsakodnevnem duhovnem boju oziroma križu, ki ga vsak od nas nosi.

Ali mislim, da v mojem življenju po ločitvi obstajajo brezizhodne situacije, nerešljive težave ipd.? Ali iščem rešitve za njih ali pa se raje predajam stanju samopomilovanja in čepim v vlogi žrtve? Res je, nekatere situacije se zdijo na prvi pogled skoraj nerešljive. Občutek je podoben temu, kot da te čaka vzpon na Mount Everest brez kakršnih koli predpriprav, obut samo v sandale. Te preizkušnje nas postavijo pred izbiro, ali se bomo borili ali predali. Boriti se, pomeni imeti voljo in vztrajati z božjo pomočjo, kljub temu, da se zdijo včasih okoliščine, v katerih smo se znašli, brezizhodne. Nihče od nas ni žrtev. Ne glede na to, kaj vse smo doživeli, kaj so nam drugi slabega storili, za kaj vse smo bili ali smo še prikrajšani, nismo žrtve. Srečujemo se z določenimi ljudmi in dobivamo tiste izkušnje, ki od nas zahtevajo, da se soočamo s svojimi slabostmi. Vsako dejanje ima svojo posledico. Dokler delamo podobne napake, se vrtimo v začaranem krogu ponavljajočih se starih vzorcev in občutkov.  V sebi tako čutimo krivdo, da ne ravnamo prav ali da nam neka zunanja ovira preprečuje, da bi napredovali v duhovni rasti. Obstajajo trenutki, ko ti je lahko vse jasno – za kakšen vzorec ali prepričanje gre, kdaj je do tega prišlo, zaradi česa, kako to pri tebi deluje itd. Problem pa je ker je  v ozadju vloga žrtve tako močna, da se ne moreš premakniti v stanje odločitve, da bi stvar res spustil – odpustil in šel naprej.  »Le pogum, vstani, kliče te!« (Mr 10, 49)

Glejte, Jagnje božje, ki odjemlje greh sveta.

15.01.2017: 2. nedelja med letom: Jn 1,29-34

Evangelist Janez za Jezusa uporabi prispodobo žrtvenega jagnjeta. Z njo želi v nas bralcih prebuditi podobno sočustvovanja. Ovčke so čiste, bele, mehke in ranljive. Zahtevajo nego. Zdi se, da podobno kot njihovi starši, niso sposobne dovolj hitro zaslutiti nevarnosti. Sledijo kamor so vodene, celo v smrt.

Z žrtvovanjem jagnjeta so kmečki Judje iz Jezusovih časov pokazali kako resno mislijo z odkupitvijo svojih grehov. Njihova postava je narekovala, da mora biti jagnje žrtvovano za grehe vsaj enkrat na leto ob veliki noči. Takšno žrtvovanje je pastirja stalo veliko denarja in časa. Jagenjčki so bili plačilno sredstvo.

Ko Janez izreče, da je Jezus Božje jagnje, s tem na kratko pove dvoje:

Prvič: Jezus je najdragocenejši Božji dar, Bog sam se nam daje, da bi dojeli kako resno misli glede nas. Bog nam ne more dati ničesar bolj dragocenega kakor je Jezus. Zaradi njegovega nedolžnega trpljenja in smrti ni več potrebno bogoslužno žrtvovanje nobenih živih bitij. To sporočilo bi morali kar naprej poslušati, kajti nekateri kristjani se tako močno ujamemo v poveličevanje Jezusovega trpljenja, da ostanemo zaprti v svet svojih lastnih bolečin. Jezus ni nikoli iskal trpljenja. Sprejel je, kar je prišlo. Mi smo povabljeni v enako držo. Ni mišljeno, da bi morali biti kristjani smejoči mazohisti.

Drugič: Janez je vedel, da aramejska beseda za ovco (talya) ista kakor beseda za služabnika. Prvi poslušalci njegovega evangelija so to tudi vedeli. Jezus je torej služabnik, ki nam vrača resnico, ki jo potrebujemo za življenje. Resnico, ki odgovarja na naša najgloblja hrepenenja po smislu in cilju svojega življenja. On nam in za nas odpre večno življenje znotraj tega življenja. V njem ni več joka ali žalosti.

Jezus nam pokaže, da smo krščeni v njegovo smrt. Ko vstopimo v njegovo službo ali služenje, postanemo deležni tudi njegovega vstajenja in slave, kajti on si je naložil in nese s seboj vso težo naših grehov (nezaupanja do Boga, nesprejemanja sebe in drugih, sovraštva do narave).

P. Viljem Lovše , DJ