Search
Mail RSS Google+ Facebook Twitter

Author Archives: Tomaž Mikuš

Incest in zloraba v družini

Predavanje dr. Tanja Repič Slavič, 27. maja ob 19:45 v Marijini kapeli pri sv. Jožefu v Ljubljani

Raziskave kažejo, da je v otroštvu ali adolescenci spolno zlorabljeno vsako peto dekle in vsak sedmi fant. Največ zlorab se zgodi v družini, skoraj vedno za težko zaveso sramu, krivde, nelagodja in molka tistih, ki bi morali ukrepati.

Za strašljivimi številkami o spolnih zlorabah se tudi v Sloveniji skriva trpljenje tisočih otrok, ki tako ali drugače odmeva tudi v njihovem odraslem življenju. O incestu in spolnih zlorabah v družinah nam bo na ponedeljkovem večeru skupnosti Srce pri sv. Jožefu spregovorila dr. Tanja Repič Slavič. 

Izlet na Bačo, majhno vasico nad Podbrdom v Baški grapi

V prijateljskem druženju bomo nahranili naša srca in duha, hoja po čudoviti naravi pa nam bo po žilah pognala kri, tako da bodo tudi telesa zadovoljna in želodčki ravno prav lačni za dobro kosilo.

ODHOD iz Ljubljane: Ob 8.30 uri pri cerkvi Sv. Jožefa. Primorce, ki boste na Podbrdo morda prišli z vlakom bolj zgodaj, bova pričakala na postaji in odpeljala na Bačo.

ZBIRNO MESTO v Podbrdu je pred cerkvijo Sv. Nikolaja malo pred 10.30 uro.

Izlet bomo začeli s Sveto mašo v cerkvi Sv. Nikolaja v Podbrdu ob 10.30 uri.

Po maši, okorg 11.30 ure, se bomo do Romanove domačije na Bači odpravili peš. Pot grenavkreber, zato boste potrebovali pohodno obutev in po potrebi palice. Do cilja je slabo uro hoda.

Na Bači bo najprej kosilo, sledila bo kavica in druženje. Roman nam bo povedal nekajbesed o življenju njegovih prednikov. Popoldne si bomo ogledali vasico, vaško cerkvico Sv. Lenarta, spomenik “Hribovskim materam” ter nekoč zelo dejavno mlekarno, ki je danes spremenjena v majhen muzej. Z nami bo tudi Romanov sosed, gospod Cveto Zgaga, član društva “Baška dediščina”. Tako bomo imeli priložnost izvedeti veliko o življenju na Bači in o zgodovini teh krajev. Po vrnitvi na domačijo se bo naše druženje ob prigrizku nadaljevalo. Ob zaključku dneva se bomo peš odpravili nazaj v dolino.

PRIJAVA: Vaše prijave sprejemava na telefonsko številko 07 07 305 21 (Gena), do četrtka, 16. maja.

Veseliva se našega skupnega druženja v krajih, ki so vam morda neznani, a jih je resnično vredno spoznati. Upava, da vas bosta prelepa narava in zanimiva zgodovina teh krajev pritegnili in vam bo dan ostal v lepem spominu. Verjameva, da bo prijetno, saj je tako vedno, ko smo skupaj.

Za Skupnost Srce, Gena in Roman.

“Ustvarjen/a po Božji podobi”

Postne duhovne vaje v Logarski dolini v Domu duhovnih vaj Sester Logar od 10. do 12. MAJA 2019.

Stvarjenje Eve, Giusto de Menabuoi, Krstilnica v Padovi, Italija

Če si dobro ogledamo zgornjo sliko, lahko vidimo, da Slikar Giusto de Menabuoi v tej podobi posreduje teološko idejo, da smo ustvarjeni po Božji podobi – Bog oče ustvari Adama po podobi Kristusa in ker Adam brez Eve ne bi bil podoba Svete Trojice, ustvari še Evo, da bi njun odnos ljubezni zrcalil odnose v Sveti Trojici. In od takrat dalje, Bog želi pomagati človeku, da bi živel v skladu z svojo resnično podobo – smo Božji otroci ustvarjeni po podobi Jezusa Kristusa. Tako kot sta se Adam in Eva zaradi greha začela sramovati samega sebe, se tudi mi sramujemo sebe, bodisi, da je to posledica našega greha ali greha naših bližnjih. Posledica greha je, da smo začeli gledati nase ne več kot na čudovite Božje otroke ampak kot na slabe, ljubezni nevredne in nezaželjene osebe. 

Na teh duhovnih vajah želim, da pridem v stik z našo lepoto Božjih otrok, ki jim niti greh (zloraba, ločitev, odvisnost,…) ni odvzel te lepote. Želim, da bi poglobili svoj odnos z Bogom kot ljubečim in skrbečim očetom, ki nam daje, kar potrebujemo. Preko tega pa bomo imeli priliko tudi poglobiti odnose drug z drugim, kot bratje in sestre v preiskušnjah.

Naj se uresniči za nas to, kar želi sv. Ignacij svojim tovarišem ko pravi: »Tudi jaz upam, da boste v tovarištvu našli veliko medsebojno pomoč. V njem boste našli brate, ki bodo pripravljeni počakati na padlega tovarisa, ki bodo podpirali omahujoče, ki bodo spodbujali zaostale z besedo in zgledom, tako da bodo ” stregli drug drugemu z milostnim darom, kakor ga je kdo prejel” (1 Peter 4:10). Pripravite se, da boste od Očeta prejeli sveže milosti, kajti kjerkoli se dva ali trije zberejo, da bi prosili za neko milost, bo podeljena, kakor je obljubila Resnica sama. ” 

P. Tomaž Mikuš DJ

Samomorilne misli

O tem, kako ravnati in se soočati z samomorilnimi mislimi, nam bo na velikonočni ponedeljek, 22. aprila, ob 19:45, spregovoril minorit p. Toni Brinjovc.

Samomor je tragičen in smrtonosen zaključek psihološkega procesa, ki je rezultat nerešenih dogodkov, ki so ustvarili depresijo in brezup. Nekdo, ki razmišlja o samomoru, ne vidi nobenega upanja, da bo prihodnost drugačna od boleče preteklosti ali sedanjosti. 

Tveganje za samomor je največje v prvem letu po neuspelem poskusu. Moški običajno uporabljajo bolj nasilna sredstva za samomor (puške, avtomobile) in so pogosteje uspešni kot ženske. Ženske pogosteje poskušajo narediti samomor kot moški, vendar so pri tem manj uspešna, ker uporabljajo manj smrtonosna sredstva (tablete, rezanje).

Depresivni ljudje so bolj izpostavljeni tveganju samomora, ko se depresija začne umirjati. Oseba, ki je bila neaktivna zaradi depresije, lahko postane bolj samomorilna, ko bo imela dovolj energije za samomor. Tisti, ki so pred kratkim začeli jemati antidepresive, so lahko bolj ogroženi, ker se njihova energijska raven lahko dvigne, preden se spremeni njihovo razpoloženje. 

Samomorilni posamezniki trpijo zaradi tunelske vizije. Ne vidijo nobene druge možnosti razen smrti. Za njih je samomor »logična« stvar. To je tudi razlog, zakaj samomorilski posamezniki včasih končajo svoje življenje in življenje drugih –  ker ne vidijo celotne slike. 

Vedno jemljite resno grožnjo samomora. Zaščita samomorilne osebe mora imeti prednost. Naj vas ne skrbi, če boste osebo osramotili z klicanjem prve pomoči – bolje je biti v zadregi kot mrtev.

Medtem, ko se nekateri kristjani uprejo misli na samomor zaradi prepričanja, da gre za greh, so taka pravila pogosto brez pomena za tiste, ki imajo tunelsko vizijo. Čeprav lahko razočaranim ali žalostnim ljudem pomaga, da vedo, da jih Bog ljubi, so samomorilni ljudje pogosto preveč depresivni, da bi verjeli. Izogibajte se poceni duhovnosti.


Velikonočni ponedeljek, 22. aprila, ob 19:45, minorit p. Toni Brinjovc.

ODMEV Z ROMANJA NA SVETE VIŠARJE, 27. 1. 2019

Na lepo nedeljsko zimsko jutro sem šla polna radovednosti na moje prvo romanje v življenju, obenem (polna hvaležnosti) na prvo planinsko turo po dobre pol leta od težke poškodbe. Šla sem s »srčki«, kot se radi imenujemo. Zbrala se nas je lepa druščina (22), za cel mini avtobus. To mi je bilo posebej všeč, saj se je tako že na vožnji do vznožja ture/romanja ustvarilo prijetno vzdušje in povezanost.

Avtobus nas je pripeljal do Žabnice v Kanalski dolini (Italija), kjer je začetek romarske poti na Svete Višarje, ki so1766 metrov visoka gora v zahodnih Julijskih Alpah. Že v 16. stoletju so goro imenovali božjo pot treh narodov (Slovencev, Italijanov in Avstrijcev), danes pa ji pravijo božja pot Evrope.

Povsod je bila zimska belina in jutranje sonce nas je pozdravljalo skozi oblake. Večina nas je nadela dereze. Na začetku pohoda nas je pater Tomaž, ki je bil duhovni vodja romanja, v uvodni molitvi nagovoril, da se med potjo osredotočimo na namero romanja in na to, česa v svojem življenju/karakterju bi se radi osvobodili. Podobno kot večina drugih sem del poti hodila sama, del poti pa s kakšnim od »srčkov«. Imela sem notranje pogovore s sabo in glasna razmišljanja v pogovorih z drugimi. Naokoli je bila prava zima z veliko snega, na srečo pa ni bilo ledu. Hribe imam najraje pozimi, ker jih takrat prevevata en poseben mir in tišina. Srečevali smo številne pohodnike in turne smučarje različnih narodnosti.

Počasi smo se vzpenjali po gozdni poti in po dobrih dveh do treh urah prispeli na vrh, kjer je bril mrzel veter. V nekaj metrov nižje ležeči simpatični romarski vasici, polni pohodnikov in smučarjev (gora ima tudi lepo smučišče), smo se okrepčali in pogreli, nato pa imeli mašo v cerkvi, ki je posvečena višarski Mariji, kraljici Evrope.

Mašo sta darovala pater Robin in pater Tomaž. Eno posebno toplino so pričarale jaslice v enem kotu cerkve pred oltarjem. Po maši nas je zunaj pričakala prava zimska idila. Začel je drobno naletavati sneg. Ker se je že bližal mrak, smo pohiteli v dolino. Večina nas je odšla peš, nekateri pa z gondolo. Vzdušje v avtobusu je bilo izjemno prijetno. Prepevali smo in se smejali. Fizično, duhovno in družabno izpolnjeni smo se v večernih urah vrnili v Ljubljano, od koder so številni imeli še kar dober kos poti do doma – na Primorsko, ipd. Zelo hvaležna sem za ta skupen dan, za vse zanimive pogovore z znanimi mi in novimi ljudmi, za vse notranje pogovore in uvide ter za prelepo naravo, ki meni omogoča najglobljo povezavo z Bogom.Milena B.

ODMEV S POTI NA SOLČAVSKO – 10.2.2019

V sivem nedeljskem jutru smo se zbrali pri sv. Jožefu v Ljubljani v tolikšnem številu, da smo se na romanje peljali z avtobusom. Udobna vožnja, prijetno vzdušje med nami in molitev so nas povezali bolj, kot si lahko človek predstavlja. Med smehom, pripovedovanjem doživljajev, delanju načrtov za prihodnja srečanja, se razblinijo vsakdanje skrbi, žalost, osamljenost, občutek zapuščenosti, nebogljenosti, negotovosti. Pripeljali smo se iz različnih krajev Slovenije, iz naše skupine celo štirje. 

Čarobnost druženja z ljudmi, ki te sprejemajo, me je prevzela že ob jutranji kavici v domu starejših občanov v Topolšici, kjer biva gospa Ivanka (članica skupine Srce). Nekateri člani skupnosti srce jo poznajo, zato so jo obiskali in ji polepšali dan.

Pot nas je vodila v Nazarje. Ob sotočju dveh rek Drete in Savinje smo se sprehodili in občudovali zlitje dveh voda v eno večjo, mogočnejšo, bistro in čisto. Voda, ki je simbol življenja me vedno znova preseneti s svojo živahnostjo, skromnostjo in neverjetno močjo s katero premaguje ovire na svoji poti do morja. Postaja vse bolj globoka in počasna, je prispodoba mojega življenja. Otroška razigranost, navihanost, zaletavost se spremeni v počasen tok dela, skrbi, molitve in odgovornosti.

Prisrčno je bilo srečanje s p. Tomažem (frančiškan, služboval je na Kostanjevici v Novi Gorici), ki nam je zelo zavzeto predstavil zgodovino cerkve in samostana  v Nazarjah. Za celotno zgradbo (cerkev in samostan) skrbita le dva patra. Razdajata se s telesom in dušo tako župljanom kot tudi romarjem in udeležencem duhovnih vaj.

Ob božjepotni cerkvi Marijinega oznanjenja je poleg frančiškanskega samostana tudi samostan drugega Frančiškovega reda – Reda ubogih sester svete Klare, sester klaris. Zame posebno doživetje sodelovati pri maši v njihovi kapeli, ob čudovitem petju in ubrani molitvi. Živo sem se zavedala moje zaprtosti in ujetosti v svetu potrošništva in ogromnega števila informacij ter reklamnih sporočil.  Današnja Božja beseda sporoča, da je potrebno najprej iskati Božje kraljestvo in potem posvetne stvari, torej zaupati in vse bo dobro. Sestre klarise nam dajejo dober zgled, saj večino dneva molijo za nas in cel svet in trdo delajo.

Solčavi smo se okrepčali v gostišču z domačimi dobrotami in medtem sledili televizijskemu prenosu smučarskih skokov deklet v Ljubnem. Ogledali smo si zelo lepo obnovljeno gotsko cerkev Marije Snežne, ki navzven deluje zelo navadno, ob vstopu pa romarju zastane dih ob pogledu na bogate kamnoseške umetnine in zelo cenjeno upodobitev Marije z detetom. V muzeju nam je prisrčna vodička predstavila trdo življenje  Solčavcev, njihove izdelke iz volne in lesa in način življenja nekoč.

Ljubezen in spoštovanje do delovnih, skromnih, empatičnih prednikov se danes čuti na vsakem koraku. Lepe domačije, urejena okolica, obiskana svetišča so dokaz hvaležnosti in ponosa novih rodov.  

Karmen B.

MOLITEV ZA OSVOBODITEV OD ZAMER

Bog, prosim, pomagaj mi, da se osvobodim jeze in tega, da vidim, da me svet in ljudje v njem obvladujejo. Pokaži mi, da ima napačno ravnanje drugih, domišljeno ali resnično, moč, ki me dejansko lahko ubije. Pomagaj mi, da obvladam svoje zamere z razumevanjem, da so ljudje, ki so me prizadeli, morda duhovno bolni. Prosim, pomagaj mi, da pokažem tistim, ki jim zamerim, isto strpnost, usmiljenje in potrpljenje, s katerim bi razveselil svojega bolnega prijatelja. ** Pomagaj mi, da vidim, da je to bolan človek. Oče, prosim, pokaži mi, kako mu lahko pomagam in reši me moje jeze. Gospod, pomagaj mi, da se izognem maščevanju ali prepiru. Vem, da ne morem pomagati vsem ljudem, ampak pokaži mi, kako naj zavzamem prijazen in toleranten pogled do vsakega. Tvoja volja naj se zgodi. *

** Dragi Bog, čutim zamero do _____, in želim si, da bi bil osvobojen te zamere. Prosim Te, da tej osebi daš vse, kar hočem tudi zase. Pomagaj mi, da čutiti sočutno razumevanje in ljubezen do te osebe. Molim, da bi prejela vse, kar potrebuje. Hvala ti Bog Oče, za tvojo pomoč in moč glede te zamere. * 

Izlet v Županovo jamo v Grosuplju

V nedeljo, 17. marca 2019 se bomo ob 8. uri zbrali na dvorišču za cerkvijo sv. Jožefa in se nato odpravili v vas Cerovo blizu Grosuplja. Naravoslovna učna pot “Po sledeh vodomca” nas bo vodila od vasi Cerovo, proti Logu pod Cerovim, skozi gozdni rob, mimo mokrotnih travnikov, do zaselka Podlom in izvira Podlomščice. Tam je po Pripovedki o Podlomarjih dežela Podlomarjev. Od tu naprej se pot dviguje po kraškem gozdnem terenu do Županove jame. Nadaljuje se v smeri enega redkih, ohranjenih protiturških taborov, Tabora Cerovo. Od tam se spusti nazaj proti vasi Cerovo. Celotna trasa krožne učne poti je dolga 5,2 km.

Najlepša jama na Dolenjskem, Županova jama, leži ob lokalni cesti Grosuplje – Turjak, blizu naselja Cerovo. Jama je le 700 metrov oddaljena od druge znamenitosti, Tabora, znane utrdbe in zgodovinske cerkvice. Leta 1926 je vse prostore jame odkril takratni župan Šentjurja Josip Perme. Pred tem so domačini namreč poznali le eno od dvoran jame, ki jim je služila kot ledenica. Jama je dolga 330 metrov, njena največja globina pa je 122 metrov pod zemljo. Vanjo vodi 478 stopnic in 600 metrov poti. Jama obsega šest dvoran in vsebuje vse značilne podzemne kraške posebnosti kot so brezna, rovi, dvorane, kapniki vseh vrst, sigaste ponve ter pozimi tudi ledene kapnike.
Tabor nad Cerovim je eden izmed manjših, vendar najlepše ohranjenih protiturških taborov na Slovenskem. Leži na 492m visokem griču nad vasjo Cerovo v občini Grosuplje. Grič je bil poseljen že v prazgodovini, kasneje pa se je tu nahajala rimska trdnjava. Na ostankih rimske trdnjave so v 13. stoletju zgradili cerkvico sv. Nikolaja in jo verjetno konec 15. stoletja obdali z obzidjem.