Nedelja, 25. septembra 2022, je bila namenjena našemu romanju v Dobrepoljsko dolino. Kljub deževnemu jutru se je zbralo 18 srčkov na parkirišču pred casinojem Admiral Grosuplje.
Pot nas je najprej vodila v Krajinski park Radensko polje v občini Grosuplje. Obiskali smo Žabjo hišo, kjer nas je organizatorka romanja in vodnica Mojca popeljala v svet številnih kraških pojavov v naravnem mozaiku travnikov, grmišč, gozdov in presihajočih jezerc. S prepletom suhih in vlažnih travišč, poplavnega gozda, ostankov šotnega barja, vodnega in obvodnega rastlinstva ter gozda je to območje pomembno zaradi biološke raznovrstnosti. Tu sta se človek in narava prilagodila naravnim ciklom, ki jih narekujeta voda (Dobravka, Zelenka, Šica) in kraški svet. Kmetijstvo se zaradi naravnih omejitev (pogostih poplav) ni intenziviralo. Zato so se ohranile številne varovane vrste rastlin (kukavica, močvirski tulipan, perunike, modra stožka, veliki poletni zvonček, munci) in živali (štorklja, siva in bela čaplja, hribski urh, veliki pupek, človeška ribica, vidra, močvirska sklednica, netopir, medved, ris).
Na Radenskem polju je tri mladostna leta preživel tudi France Prešeren, ko je živel pri svojem stricu duhovniku na griču Kopanj. Na drugem griču je vse od 16. stoletja stal grad Boštanj, požgan leta 1943. Tu se je 1786. rodil Rihard Blagay, po katerem se imenuje prva zavarovana roža na Slovenskem, blagajev volčin.
Ko smo se okrepčali z Mojčino kavo in čajem in Tanjinim pecivom, smo nadaljevali pot v Dobrepoljsko dolino. Markantna vstopna točka v dolino je cerkev sv. Antona Padovanskega v Zdenski vasi in nas so tam sprejeli prijazni lokalni vodniki. Po največjem lipovem drevoredu v Sloveniji se zaradi dežja nismo sprehodili. So pa krošnje stoletnih lip v gaju za cerkvijo in neposredno ob njej včasih ustvarjale prostor dobro obiskanim živilskim sejmom. Spomin na tiste čase so sejemske maše na tiho nedeljo, na god sv. Antona Padovanskega 13. junija in na god sv. Aleša 17. julija. Notranjost cerkve krasijo freske Štefana Šubica, ki opozarjajo tudi na grozote zadnje vojne. V Zdenski vasi je križišče povezave Dobrepoljske in Struške doline z Grosupljem ter povezave z Ribniško dolino na zahodu oz. dolino Krke na vzhodu.
Nato smo se odpeljali v občinsko središče Videm in v cerkvi sv. Križa (v njej so Wolfove, Koželjeve in Vurnikove poslikave ter glavni oltar z Langusovo sliko križanja) je p. Tomaž daroval sv. mašo za nesrečno preminulega člana Srca Francija Kurenta.
Okrog župnijske cerkve sv. Križa in na pokopališču je veliko pomembnih pomnikov: nagrobnik družine Drobnič in spomenik padlim v 1. sv. vojni (delo akad. kiparja Franceta Kralja), dve kapelici v okolici in ena ob cerkvi, posvečena sv. Cirilu in Metodu (delo akad. slikarja in kiparja Toneta Kralja) – brata Kralj sta bila rojena v sosednji vasi Zagorica in imata v Vidmu tudi spomenik – ter doprsni kip učitelja, pisatelja, kulturnega delavca in prosvetitelja domačina Frana Jakliča. Ta je kot Krekov krščanski socialist ustanovil prvo vaško posojilnico na Slovenskem, bralno in izobraževalno društvo, katoliško učiteljsko društvo, kmetijsko društvo, mlekarno in sirarno ter živinorejsko zadrugo. Bil je tudi deželni in državni poslanec.
V Jakličevem kulturnem domu smo se okrepčali z malico iz dobrepoljske cule, prijazni vodniki pa so nas popeljali skozi razstavne prostore z etnografsko zbirko ter predstavitvijo dela in življenja Frana Jakliča, ki se je literarno oglašal kot Podgoričan. Vodnica Marija nam je v domačem govoru prebrala njegov šaljivi zapis iz življenja Dobrepoljcev in nekateri med nami so se preizkusili v izdelavi zobotrebcev.
Na naši romarski poti smo obiskali še Ponikve s cerkvijo sv. Florijana. Grajena je v gotskem slogu, znameniti oltarji pa so baročni. Desni stranski oltar je bil tudi na razstavi v Parizu in Sarajevu.
Popoldne smo se odpravili proti Struški dolini, katere osrednji del je vas Lipa. Na zahodni strani je območje močvirij, barja in ponorov, v zaključku doline pa je naselje Rapljevo, od koder se pot nadaljuje proti Kočevju.
Naše romanje pa se je končalo ob dobri obari in skutinih štrukljih v Lipi. Vsi so se strinjali, da smo kljub deževnemu vremenu doživeli čudovit, poln dan.
Zapisala: Darja Emeršič
