Z vonjem morja, borovcev in smilja,
v zvoku škržatov, vetra in valov.
Med sončnim vzhodom in zahodom
in jadri, ki izginejo iz obzorja.
V toplem soncu in hladni senci,
v skupnem domu, pogovoru in hrani.
V molitvi, maši, pesmi ubrani/neubrani.
V podelitvi, plavanju, sprehodu in kavi.
Kaj je tisto, kar me nagovori?
So to pogovori ali maša,
občutek skupnosti, podelitve,
odnosi, ki budijo rane, ki čakajo odrešitve.
Naša potepanja in zmote,
ranljivosti, nerazumevanja,
obzirnosti in sprejemanja,
pomoč in podpora.
Vsak prispeva delček,
skupaj naredimo sliko.
Ubrano, počitniško, srčno,
pogumno, iskreno in barvito.
Dotikamo se svojega srca
in segamo do drugega.
Utripamo v ritmu srca,
potopljeni v morje spet zaupamo.
Bog je naše sonce, morje,
naš prosti čas, naša maša,
skupno kosilo in pogovor,
dišeča kava in tiha molitev.
V igri otrok je skrit,
v ležanju na plaži,
v Božji besedi,
ki jo veter seje na vse strani.
Murter, vedno boš ostal biser,
skozi vse leto boš sijal,
saj si čist in neomadeževan,
kot smo v Božjem srcu tudi mi.
Jolanda Goričan