Search
Mail RSS Google+ Facebook Twitter

Veselo smo romali po slovenski obali

1. septembra smo se v zaupanju, navkljub slabim vremenskim napovedim, odpeljali na romanje po slovenski obali. Pred Koprom je padal dež, da je bilo veselje, na Markovcu, ko  smo prispeli do prve postaje, pa nas je že pozdravila mavrica. Sveta maša je bila bogata in lepa in p. Vili nas je ogrel z romarskim nagovorom. Občudovali smo mozaik p. Rupnika. Naš Gospod pa nas je povezal, vseh 30 romarjev. Po obilnem zajtrku (Hvala župniku Ervinu Mozetiču za gostoljubje.) smo nadaljevali romarsko pot v Strunjan. Tam smo se srečali z dobrodušnostjo in modrostjo župnika Bojana Ravbarja. Navdušil in ganil nas je z razlago slik iz Marijinega življenja.

Romanje smo nadaljevali s sprehodom po Strunjanskem krajinskem parku, se med potjo okopali v morju in v klepetu občudovali lepoto poti do sončnega Pirana.  Pot nam je vzbudila lakoto, tako da nam je kosilo v minoritskem samostanu res teknilo.

Po kosilu smo v piranski stolnici ujeli zadnji del čudovite poroke in dočakali tudi razlago o cerkvi in verskem življenju Pirana s strani župnika Zorka. Piran ima kar 10 cerkva in nekaj smo si jih ogledali. Na koncu je prijal še sladoled na obali. Že v mraku smo se odpeljali domov, veseli, da smo dobro izkoristili ta čudoviti dan.

Karmen


Že predvidena vsebina romanja je bila zelo navdihujoča. Individualno pa smo dobivali lekcije iz Višje Režije. Posebno se me je dotaknila Strunjanska Marija. Razlago slike umirajoče Marije sem razumela kot nujo, da se vseskozi trudimo aktivno živeti Božjo ljubezen, da bo ta iz nas, vsaj malo tako kot iz Marije, sijala ob našem zemeljskem koncu, kakršen nam bo že dan, in nam kazala pot v Večnost.

Tu sem podoživela in ozavestila veliko trenutkov globoke povezanosti in predanosti še “cele” družine, ki smo jih v krizi z Jakobovim zdravjem doživljali pred tem Marijinim oltarjem in prosili za milosti. Z jokom sem odžalovala to težko, a vendar lepo družinsko obdobje. Začutila sem (prvič po ločitvi) čisto in globoko hvaležnost do b. moža, za vse skupno lepo in dobro.

V strunjanskem duhu se je dan nadaljeval v Piranu, kjer je bilo zopet polno duševnih in duhovnih izkustev. Nagovor p.Vilija na poti domov je zapečatil geslo tega romanja: VESELIMO SE V GOSPODU, vedno!

Bog poplačaj vsem, ki so se trudili za to sobotno doživetje!

Mojca


S srčki, kot se po domače kličemo sodelujem leto dni.
Čas med njimi je  dragocen čas  mojega življenja. Ko smo skupaj se krepimo z duhovnostjo, izkušnjami, pogovorom, molitvijo, prijateljstvom, novimi znanci in znanji celo za našo vztrajnost, sprostitev, zdravje in moč skrbimo s pohodi, plavanjem, razgibavanjem.Tudi glasilke si razmigamo s petjem, še bi se kaj našlo, le  lakote in žeje med nami ne najdeš .
Na romanju po obali ni prav nič od zgoraj navedenega izostalo .Hudo je vsem ki smo izgubili odnos  z zakoncem in je postala razvez nujnost.Moj odnos do okolja, svojcev, prijateljev , do samega sebe in vere po razvezi že dolgo  išče novih moči , večjega zaupanja v sebe, ljudi in Boga.Sam dobim po takih druženjih veliko tega . Zaključek pri maši, z besedami: mir z vami : se resnično seli v mene. Veselje na obrazu in v srcu se pojavi pri vsaki misli na snidenja srčkov.Bom v metafori ali prispodobi nakazal občutke tega in ostalih druženj s srčki : po dolgoletni plovbi v nevarnih, neznanih oceanih, kljub molitvi in veri, ko že obupuješ in se sprašuješ, a  lahko Bog pozabi nate ,pripluješ v miren pristan, med prijatelje enakih izkušenj iz enakih čolnov,enakih valov  .Prijatelji skrbijo zate ti za njih, poslušajo tvojo zgodbo  in ti poslušaš njihovo, tvoja prisotnost in aktivnost je tudi drugim v korist. Božja milost in navzočnost postaneta otipljivi, molitev pokaže sadove. Par ur, dan, ali več  nisi več  kapitan na nevarni težki plovbi. Notranje se odpočiješ, in greš po srečanju tem posvečenem času lažje v nove valove. Sam si tega občutka  in počitka nisem znal urediti. Sam ne zmorem vsega. Iskal sem in našel ,trkal sem in vrata so se mi odprla. Nekako tako gre pri vsem tem.
Ob tej priliki se iskreno zahvaljujem vsem dušnim pastirjem, pobudnikom in organizatorjem ,ki so  nesebično ponudili svoje znanje, čas, molitev in srce ob naši stiski.

Janko


Včerajšnje romanje mi bo še dolgo ostalo v lepem spominu.

Ogledali smo si  najlepše kraje in cerkve na slovenski obali. Zbralo se nas je kar lepo število članov skupine Srce.  Z romanja sem se vrnil napolnjen z močjo in veseljem Svetega Duha.

Janez T


Meni je ostalo v srcu najbolj jutranja sveta maša ,še posebej pridiga se me je zelo dotaknila. Bila sem tudi fascinirana nad cerkvijo sv. Marka. Občudujem pa tudi g.župnika v Piranski župniji, ki vztraja, čeprav ima zelo malo župljanov.

Fani


FOTOGALERIJA DOGODKA:

( Večino slik je prispeval Janez Traven.)