Tradicionalni pohod z Nevijem po Primorski

primorskaZunaj že cel dan dežuje, malo poležavam, gripa me že deseti dan ne spusti iz rok, pa sem se spomnila na letošnji januarski izlet z Nevijem po Primorski. Nihče ni napisal prispevka za glasilo, bom si pa jaz pregnala malodušje in prisilno mirovanje, pa bom z vami podelila lepe trenutke, ko smo skupaj rajžali po delu naše lepe Primorske.

Iz Ljubljane smo se odpeljali nekaj po 7.00 uri in se ob 9.00 uri vsi zbrali v Dekanih. Tam sta nas pričakala Nevijo in Ančka z jutranjo kavo, čajem in domačim štrudljem. Nikoli ne pozabita na ta tako dobrodošel uvod v nov dan.

V Dekanih smo se najprej ustavili v cerkvi in poprosili za Božji blagoslov na naši poti. Ogledali smo si tudi zanimive jaslice, postavljene na temo usmiljenja: ob poti, ki se je vijugala skozi mah, so stale table z napisi usmiljenje, odpuščanje, tolažba, ….

Iz Dekanov smo se v jasnem vremenu peš odpravili proti Tinjanu. Višinska razlika je 450 m. Vzpon iz Dekanov na Tinjan je bil poplačan s čudovitim pogledom na Alpe, morje, Trst, Koper… Na najvišji točki našega romanja nas je čakal poglavar nebeške vojske, sv. nadangel Mihael. Nevio je odšel po ključ cerkvenih vrat, da smo si cerkev ogledali in se priporočili nadangelu Mihaelu. Nato nas je pot vodila do vasi Stepani, kjer smo se za kratek čas ustavili in si ogledali cerkev sv. Jakoba, nato pa se odpravili naprej proti Rožarju in Rižani. Vmes smo našli sončen prostor ob poti, pravšen, da smo se posedli in pojedli malico iz nahrbtnikov.

Rižana je razpotegnjena obcestna vas ob istoimenski reki. Na severu je stisnjena ob pobočji Rožarskega hriba (176 m) in Brda (201 m). Na nasprotni strani jo omejujeta cesta Koper-Ljubljana in reka Rižana. Kar nekaj časa smo pešačilo ob reki in železniški progi, nato pa smo  reko prečkali in pot nadaljevali nazaj proti Dekanom.

Izlet oz. pot ni bila težavna, tukaj ni visokih gora, je pa bilo potrebno vztrajno premikati noge, saj smo skupno prehodili okoli 15 km, da smo pohod zaključili zopet v Dekanih. Nevijo je odprl vrata svojega premičnega doma in kar nismo se mogli takoj raziti. Če pa smo hoteli s temo priti domov, smo morali pohiteti.

Hvala Neviju in Ančki, vsako leto je na Primorskem lepo doživetje. Hvala vsem 16. pohodnikom za vse lepe misli in pogovore, za smeh in resne teme, ki smo se jih dotaknili med hojo in postanki. Lepo je deliti z drugimi, tudi ko se ustavimo in potegnemo dobrote iz svojih nahrbtnikov. Cel dan pa nas je obsipavalo sonce s svojo svetlobo in toploto. Tudi burjo smo skusili in kdor ni imel dobre vetrovke, ga je res prepihalo do kosti.

Bogu hvala za še en lep, bogat dan, ki smo ga srčki skupaj preživeli.

Marija