Duhovne vaje v Logarski dolini – februar 2016

31263599Vedno, ko nanese beseda na Logarsko dolino se pojavi v meni nek lep občutek, občutek miru, sprejetosti, tišine, topline, skratka nekaj lepega. Ko pomislim, da bom spet stopila v tisto veliko hišo, ki na prvi pogled ne pritegne oziroma se zdi celo hladna, pa tisti, ki smo že doživeli njen objem na duhovnih vajah vemo, da to ni res in da ima ta velika hiša svoj čar. Ko te na pragu z nasmehom sprejme s. Štefka, ko stopiš v kuhinjo, kjer se na štedilniku na drva vedno nekaj kuha ali greje, ko stopiš po njenih škripajočih stopnicah v sobo, te ta hiša sprejme z odprtimi rokami in počutiš se preprosto doma.  Poseben čar je, ko te zjutraj zbudi Vivaldi, ki se razleže po njenih hodnikih. Letos se nas je manjša skupinica udeležila duhovnih vaj, ki jih je organizirala Maja. Spremljal nas je p. Robin, ki je skrbel za vsakodnevno sveto mašo, s. Štefka pa za vse ostalo. Praktičnost manjše skupine je to, da intenzivno delaš, se več pogovarjaš, se posvetiš svojim razlogom zakaj si prišel in se povežeš na nekem drugem, duhovnem nivoju med sabo. Celodnevne meditacije, ki jih je s svojo mirno energijo in znanjem vodila s. Štefka so prinesle marsikateri odgovor in rešitev problema, ki ga je seveda po duhovnih vajah treba spraviti v realnost, če to seveda želimo.  V prijetni majhni kapeli v prvem nadstropju, pa so bile maše ob našem petju in zvoku kitare ter orglic, ki jih je obvladal eden od udeležencev »polne« in prijetne. Kot vedno je minilo prehitro.

Andreja