Kako se res ta svet vrti

katarinaDanes po lepo preživetem dnevu na romanju k Sv. Katarini – dnevu ob hoji, pogovorih, soncu in snegu – mi tale refren zveni v glavi.

In res se vrti. Če samo pomislim, da je bil v moji rodbini od leta 1950 do danes vsako desetletje rojen najmanj en otrok, da pravzaprav že 38 let hodim po otroke v vrtec, šolo, z redkimi presledki vmes …

Najbolj pa me gane, da je mojega Petra, ki se je z nami srčki kot majhen fantič pred leti podal peš na Rašico, zdaj nadomestil Urban, moj vnuk, ki se je veselil novega snega in se vso dolgo pešpot od Podutika do Katarine in nazaj po svoje zabaval s snegom ter nas sproti dohiteval, včasih pa prehiteval. Vsem nam je bil v veselje.

Srčki smo bili že tretje leto zapored na Katarinino nedeljo pri sv. maši v cerkvi, posvečeni tej svetnici. Daroval jo je p. David Bresciani ob še dveh duhovnikih. Imel je lepo pridigo o Kristusu Kralju. Ganilo me je tudi, da nas je po koncu sv. maše dohitel in še posebej pozdravil.

Ko takole gledam že novi rod, ki raste, mislim, da je trud nas srčkov obrodil sadove, tudi če se ni vse izteklo po naših željah.

                                                                                                                     Silva Zimic