Search
Mail RSS Google+ Facebook Twitter

Izlet oziroma romanje na Sv. Višarje

višarjeUdeležili smo se Romanja treh dežel na Sv. Višarje. Lepo je bilo, ker smo tam videli g. škofa Urana in slišali njegovo doneče petje, zelo domače je zvenelo tam gori med tolikimi drugimi jeziki in narodnostmi.  Ja, posebno vzdušje! Razmišljala sem, kako nas je Gospod lahko zbral toliko na tako deževen dan. Tudi to nam je podaril. Romanje je zaznamovalo tudi lepo druženje pred cerkvijo. Poplačan je bil trud, ki smo ga vložili, da smo prišli gor, nekateri celo peš v dežju. Marija je potem poskrbela za sonce – oblaki so se trgali, ko smo stopili iz cerkve, in nam osvetlilo popoldan, da smo dolgo lahko uživali skupaj, tudi srčki. Ko smo odhajali, smo imeli v duši polno veselja in sonce nas je spremljalo tudi vso pot navzdol.

Če se zmenimo, se napotimo, uredimo in gremo. To se mi zdi tako lepo pri naši skupini! In potem vedno ostane tudi časa dovolj, da si podelimo lepe trenutke, ti pa ostanejo za večno. Hvala Bogu, da imamo drug drugega in si znamo prisluhniti, da svoj čas dobro organiziramo in porabimo tudi drug za drugega. Če daruješ svoj čas drugemu, tudi sam veliko pridobiš. Prisluhneš drugemu, če mu moreš, mu pomagaš, svetuješ, lahko pa ob njem tudi uživaš in si mu preprosto za družbo. To je velikega pomena. Drug od drugega se tudi kaj naučimo, drug drugemu kaj podarimo, tudi kaj nematerialnega. In to je lahko zelo veliko bogastvo, veste!

Da bi še velikokrat lahko izkoristili družbo srčkov in se dejavno vključili vanjo – Bog, daj nam to možnost! Gospod lahko naredi velika dela, če smo mu na razpolago. Vsak sam zase sicer lahko gre na samoten kraj, kar prav tako potrebujemo, ampak druženje prinese neke nove vsebine, svežino in bogastvo, s čimer si skupaj polnimo dušo in duha. Skupaj se zdravimo in smo drug drugemu v oporo, svetlo točko, družbo. To je veliko in za to sem hvaležna Bogu in vsem srčkom.

Cvetka Pišek