Search
Mail RSS Google+ Facebook Twitter

Tag Archives: zgodbe

Kelih grenkobe

Odmev iz duhovnega vikenda na Zaplani

Pred menoj na mizi sta stala vrč in kelih, v katerega bom simbolično izlila nekaj kar je v meni, kar čutim globoko v svoji duši. Do trenutka ko sem prijela vrč, nisem vedela kaj bo to, nenadoma pa je iz mene bliskovito šinila ena sama beseda: ŽALOST. Presenetila me je , saj je prišla nekje iz globine, meni neznana, zadržana, zamolčana, zasramovana. Z njo so prišle solze, se nabirale v očeh in polzele po licih. Moja ŽALOST, le redko je v mojem življenju prišla na plan, kot da se je sramujem, se je bojim in je ne želim priznati. Če je samo malo pokukala, sem ji hitro ubežala. Zdaj pa je tukaj, pred menoj. V njej so moje izgubljene sanje, vsa moja bolečina, moja krivda.

 Vse bi moralo biti drugače, midva z možem skupaj, v oporo drug drugemu in otrokom na njihovi poti. Vse se je sesulo. Obema je bilo težko, čeprav sva si nadela drugačni maski. On si je postavil novo družino in želel ubežati spominom in odgovornosti. Jaz sama z otroci v vlogi mame in očeta, velikokrat na robu svojih moči in zmožnosti, zavržena in zapuščena. Otroci oropani svojih sanj, zaznamovani z ločenostjo, razpeti v ljubezni med mamo in očetom, v težkih trenutkih brez tako potrebne opore obeh. V tej žalosti so tudi vsa moja dejanja katerih se sramujem in me bolijo. Nekje je tudi žalost moje mame, že zelo zgodaj odtisnjena vame. Tudi ti Jezus si v moji žalosti, nisem našla prostora zate, ostal si odrinjen in nepriznan.

V mali skupini nas zbližajo naše zgodbe. Rane ki jih pokažemo se odpirajo, se nas dotikajo in povežejo. V bolečini nisi sam, si razumljen in sprejet. Se objamemo, poklepetamo in razveselimo drug drugega. Začutim spoštovanje ob vsaki zgodbi, veličino vsakega posebej, sočutje in občudovanje.

Jezus, v kelih grenkobe sem izlila svojo žalost, predajam ti jo, pomagaj mi jo odstirati, spoznati in nositi, brez sramu, s spoštovanjem do življenja, katerega si mi dal. Dal pa si mi tudi veselje, veliko veselja. Tudi njega ti izročam, pomnoži ga, naj ga občutim vsak dan, naj ga živim in delim z vsemi, ki mi kot velik blagoslov prihajajo na pot.

Gena Pupis