Search
Mail RSS Google+ Facebook Twitter

Tag Archives: romanje

Romanje VZEMI SRCE MOJE

Vabljeni na romanje ob začetku novega programskega leta skupnosti Srce, dne 10. septembra 2017.
Dobrodošli tudi vsi, ki niste člani Srca, imate pa izkušnjo ločitve.
Naslov romanja VZEMI SRCE MOJE nas že vabi v držo izročitve svojega življenja in delovanja skupnosti Srce v Božje roke.
Med samim romanjem bomo to držo poglabljali tudi s pomočjo zahvalne molitve, nagovora p. Vilija Lovšeta DJ, osebnega premišljevanja, naše romarske svete maše darovane v  ta namen, meditacije pred mozaikom p. Rupnika v Grozdetovi kapeli na Zaplazu ter prijateljskega druženja na tej romarski poti v dotiku z lepoto narave.
 Spoznali bomo dve življenjski poti osebne izročitve,
duhovnika in zdravilca Jurija Humarja, ki je lepo zapisal:
“Ves svet gori v ognju trpljenja, ljubezen pa ga gasi. Naš namen naj bo: iz ljubezni ogenj trpljenja gasiti. Ljubezen do Boga se razodeva v ljubezni do bližnjega.”
»Sem mislil,
da sem sam sredi teh valov,
na sredi teh vrtov
in nisem vedel kam.
 
In vendar, Ti si bil,
mogočni moj Gospod,
z menoj prav vsepovsod,
kjer jaz sem boje bíl.
 
Podal si mi roko,
me dvignil iz nizkosti,
pokazal pot h kreposti,
pokazal pot v nebo.« (bl. Alojzij Grozde)

Zanimivost: Ne vemo, zakaj so na Primskovi gori na Dolenjskem postavili kar tri cerkve, med katerimi se bohoti vsaj pol tisočletja stara lipa … Tisočletja pred tem, okoli 3000 let pred Kristusom, je tam že stala prazgodovinska naselbina, ostanke katere so našli v bližini lipe. Na tem hribu so imeli dokaj varno zatočišče tudi Slovenci, ko so jih v 15. in 16. stoletju napadali Turki.

OKVIRNI PROGRAM:

8.00 – odhod  z avtobusom iz Ljubljane izpred cerkve Svetega Jožefa
8.45 – 9.15 – prihod na Zaplaz, kavica in zajtrk iz nahrbtnika
9.15 – 10.00  – nagovor p. Vilija Lovšeta, DJ
10.00 – 11.30 – romarska peš pot (cca 1 ura in pol). Pot je nezahtevna, v dolžini cca 5 km.
11.30 – 12.00 – prihod na Primskovo, pozdrav župnika Hauptmana s kratko razlago o samem romarskem kraju in duhovniku, zdravilcu in kulturniku Juriju Humarju, ki je tu tudi pokopan.
12.00 – 13.00 – sveta maša
13.00 – 13.30 – druženje po maši
13.30 – 15.00 – peš pot nazaj (cca 1 ura in pol) 
15.00 – 16.00 – kosilo

16.00 – 17.00 – ogled Marijinega svetišča na Zaplazu  in kratka meditacija v Grozdetovi kapeli.

17.00 – odhod v Ljubljano

Za prijavo klikni na :

PRIJAVA

zapiši svoje ime in klikni spodaj na gumb POŠLJI.

V primeru, da ti spletna prijava ne bi uspela, se prijavi preko e-naslova:

razvezani.srce@gmail.com

ali na tel. 041 955 219 (Karmen).

 

V primeru obilnega dežja bo program malce spremenjen ali romanje prestavljeno. 

ROMARSKO – POHODNI izlet na sv. Višarje

Kdaj: v nedeljo 12.02.2017

Na sv. Višarje se bomo podali peš. Pot sicer ni zahtevna, vendar je potrebno nekaj pripravljenosti, zimska planinska oprema (pohodni čevlji, nepremočljiva obleka, pohodne palice, dereze).

Hoje je približno nekaj manj kot 3 ure za pot navzgor.

Z nami bosta p. Tomaž Mikuš in p. Robin Schweiger.

Navadno ob 13. uri obhajamo sveto mašo v tem romarskem svetišču treh narodov.

Kdor koli iz kakršnihkoli razlogov ne bi pešačil, ima možnost se peljati z nihalko.

Zberemo se ob 7.15 pri svetem Jožefu na Poljanah v Ljubljani.

Komur je bližje, nas lahko počaka na poti ali se pripelje do izhodišča ob izteku smučišča, vendar najavi namero.

Glede na število prijav bomo organizirali prevoz. Prijava je obvezna do srede 03. februarja na tel. 051/335 404 ali e naslov: marija.cigoj@gmail.com, oz. razvezani.srce@ gmail.com

Romanje k Materi na Zaplaz

cropped-zaplaz-iz-zrakaDragi srčki, družinski člani in prijatelji

Vabimo vas

 na romanje k Materi na Zaplaz

zberemo se v nedeljo 25. septembra 2016

pred Duhovnim središčem sv. Jožefa  na Poljanah v Ljubljani

od koder bo ob 7.00 uri odpeljal avtobus.

Kam: na ZAPLAZU bomo vstopili skozi Sveta vrata usmiljenja

in se priporočili na grobu mučenca Alojzija Grozdeta

Ogled Kostanjeviške jame

Obisk stolne župnije Novo Mesto oz. frančiškanskega samostana Novo Mesto s knjižnico

Predviden povratek ob 19. uri v Ljubljano.

Cena: avtobusni prevoz 19 Є

Vstopnina jame 8 Є

Zbiranje prijav do 20. septembra

Prijave sprejema: Marija Cigoj tel. 051/335 404 ali e pošta  marija.cigoj@gmail.com

Tomaž Rozman tel. 041/647 212 ali e pošta tomaz.rozman@kks-kamnik.si

Na snidenje!

Tomaž, Marija

 

 

 

Romanje treh Slovenij na sv. Višarje v nedeljo 07. avgusta 2016

višarje3Na sv. Višarje se bomo podali peš. Pot sicer ni zahtevna, potrebno je nekaj telesne pripravljenosti (zmerne hoje je 2h 45 min za pot navzgor) in planinska oprema (čevlji, pohodne palice). Kdorkoli ne bi šel peš, ima možnost se peljati z nihalko (obratuje  od 8.30 do 18.15 ure).

Na sv. Višarjih se bo odvil program, ki se bo začel ob 10.30 uri s predavanjem  novinarke, publicistke in kolumnistke Zlate Krašovec na temo: »Drugačno pesem zapojmo, veselejšo«.

Ob 12.00 bo slovesna maša, ki jo bo skupaj z duhovniki daroval mariborski nadškof in metropolit msgr. Alojzij Cvikl.

Po maši  ob 13.00 uri bo na ploščadi za cerkvijo kratek kulturni program.

Zberemo se ob 6.00 uri pri sv. Jožefu na Poljanah v Ljubljani. Komur je lažje, nas lahko počaka na poti, vendar mora najaviti svojo namero.

Prijave so obvezne do petka 05. avgusta na elektronski naslov: marija.cigoj@gmail.com oz. na tel. 051/335-404 ali tomaz.rozman@kks-kamnik.si oz. na tel. 041/647-212

Tradicionalni ROMARSKO – POHODNI izlet na sv. Višarje

višarjeNa sv. Višarje se bomo podali peš. Pot ni zahtevna, vendar je potrebna zimska planinska oprema (pohodni čevlji, nepremočljiva obleka, pohodne palice, dereze…).

Hoje je približno 3 ure za pot navzgor.

Z nami bo p. Robin Schweiger. Navadno ob 13. uri obhajamo sveto mašo v tem romarskem svetišču treh narodov.

Kdor koli iz kakršnihkoli razlogov ne bi pešačil, ima možnost se peljati z nihalko.

Zberemo se v nedeljo, 7. februarja ob 7.15 pri svetem Jožefu v Ljubljani.

Komur je bližje, nas lahko počaka v Kranju ali se pripelje do izhodišča na izteku smučišča, vendar najavi svojo namero.

Glede na število prijav bomo organizirali prevoz. Prijava je obvezna do srede 03. februarja na tel. 051/335 404 ali e naslov: marija.cigoj@gmail.com, oz. tel. 041/647 212 ali e naslov:tomaz.rozman@kks-kamnik.si

V primeru res slabega vremena bo izlet prestavljen na kasnejši termin. O spremembi bomo prijavljene pravočasno obvestili.

Svete Višarje so romarski kraj Slovanov, Germanov in Romanov. Že v 16. stoletju so goro imenovali božjo pot treh narodov, danes pa jim pravijo božja pot Evrope. Cerkev je posvečena Višarski Kraljici.

Višarska Marija je izbrala čudovit kraj za srečanja s svojimi otroki!

 

Romanje na Svete gore nad Bistrico ob Sotli 13. 9. 2015

svete goreZapisal: Tomaž Rozman

Človek je homo viator (popotnik, romar) in romanja so pobožna vaja tistih, ki kakor koli verujejo v boga oziroma božanstvo. Izraelci so npr. gojili romanje do jeruzalemskega templja, vsako leto za praznike. Kristjanom je romanje priložnost za versko razmišljanje o naravi in življenju na zemlji ter o Cerkvi kot romarici k troedinemu Bogu. Romarji so se zahvaljevali za prejeto milost, ozdravljenje, za pomoč v težavah in uslišane prošnje. Svojo prošnjo ali zahvalo so izrazili tudi s slikami. Tako so nastale  t. i. votivne podobe (ex voto) po zaobljubi. Nastanek večine božjih poti je zavit v legende ali pa je povsem neznan. Ker Marija ni bila mučenka in po njej ni ostalo nobenih telesnih svetinj, so nastale njej posvečene božje poti tako, da so častili njeno podobo.

S tem uvodnim razmišljanjem sem želel začeti predstavitev tokratnega, 10. romanja skupine Srce na Kozjansko v osrednje Obsotelje. Pomemben del Marijine romarske poti, ki vodi iz Čenstohove na Poljskem prek Levoče na Slovaškem do Mariazella v Avstriji, nato pa skozi Gradec v Slovenijo in naprej na Hrvaško, poteka prav po Kozjanskem regijskem parku.

Letošnja prva božjepotna postaja je bilo Bizeljsko, kraj prvega kaplanovanja Antona Martina Slomška od 8. septembra 1825 do 3. aprila 1827. Takratni župnik mu ni bil samo nenaklonjen, ampak mu je celo nasprotoval, tudi splošne razmere so bile neurejene (tako kakor po vsej lavantinski škofiji). Verniki so bili razpuščeni in versko mlačni.

V Slomškovem času se je začela prebujati narodna zavest v evropskem prostoru. Nastajati so začele večje države, kot so Velika Britanija, Francija, Nemčija, Italija … Manjši narodi in ljudstva pa so bili zaradi majhnosti v slabšem položaju. Narodnost so različni narodi pojmovali različno. Tako so jo npr. Francozi in Angleži opredeljevali s pravico zemlje – jus soli (ozemeljsko  načelo), Nemci in Italijani pa s pravico krvi – jus sanguinis (skupna biološka narojenost). Porajala se je nevarna ideja nacionalizma, ki poveličuje idejo o kulturnem narodu, ki je nad državo. Ideološka mobilizacija se je začela s pomočjo šole, ki postane splošna, in obveznim služenjem vojaškega roka.

  1. M. Slomšek se ni ukvarjal z ideologijami, znal pa je biti z ljudmi, med njimi in pri njih. Dobro je poznal življenje in težko delo na tej gričevnati pokrajini, ki ga je tako navdihovala, da je začel zlagati priložnostne pesmi (En veseli hribček ipd.), z njimi pa spreminjati versko in družbeno življenje Bizeljancev. Ljudem se je prikupil z zavzetostjo, delavnostjo in predvsem z gorečnostjo v svojih pridigah. Zavedal se je, da je preobrazba mogoča z dobro vzgojo mladih, zato je starše rotil, naj pošljejo otroke v šole, in sam ustanovil nedeljsko šolo. Od kod Slomšku toliko potrebnih moči? Bil je kreposten, močan v veri, trden v upanju in ponižen v ljubezni ter silno sposoben človek.

O Slomšku in zgodovini cerkve sv. Lovrenca nad vasjo Bizeljsko nam je temeljito spregovoril župnik Vlado Leskovar. Široko nam je odprl tudi vrata župnišča, da smo si ogledali Slomškovo spominsko sobo in župnijsko vinsko klet.

Naša druga oziroma osrednja romarska postaja so bile Svete gore nad Bistrico ob Sotli, kamor je zelo rad zahajal tudi Slomšek. Gora je ena sama, množina pa je bržkone uporabljena zato, ker je na vršnem grebenu kar pet cerkvic. Baročna romarska cerkev je posvečena Marijinem rojstvu in velja za prastaro romarsko središče, omenjeno leta 1265 kot Monte Sancte Maria. Stenske poslikave v stranskih ladjah v cerkvi Marijinega rojstva pričujejo o različnih uslišanjih, ki so se zgodila na priprošnjo k Svetogorski Mariji. Tu smo se pridružili krajevnemu občestvu in prisostvovali rednemu bogoslužju. Po maši smo si ogledali tudi razstavo oblekic za Marijo in Jezuščka, sedeča na prestolu sredi cerkve, ki ju preoblačijo. Župnik Damjan Kejžar nam pripovedoval o zgodovini cerkve in pokazal najstarejšo votivno sliko iz leta 1680. Pod cerkvijo Marijinega rojstva sta starejši kapeli, posvečeni sv. Juriju (iz 6. stoletja!) in sv. Martinu, nad njo pa še dve, ena posvečena sv. Sebastijanu in Fabijanu, druga pa Lurški Materi božji. Različni viri navajajo, da je v dobi jožefinizma duhovno življenje tod zamrlo. V drugi polovici 19. stoletja pa so Svete gore začele doživljati ponoven razcvet.

Razen trem romanjem, ki so tod pred kratkim že bili, nam je bil sila zanimiv tudi letos obnovljeni grad Podsreda, ki nad istoimenskim krajem štrli iz zelenega gozda na pobočju Orlice. Je ena od točk na romarski poti Eme Krške, ki povezuje kraje, pomembne za življenje in delo te svetnice. Grad ima najbolje ohranjeno pravokotno srednjeveško zasnovo (romanski ostanki so vidni v vseh nadstropjih), danes pa so v njem urejeni muzej in galerije (razstava stekla, stalna razstava Franceta Slane, spominska soba, posvečena nekdanji grajski lastnici Emi Krški, predstavitev redkih rastlinskih in živalskih vrst tega območja …) ter informacijsko središče Kozjanskega parka. Znane so tudi glasbene prireditve na gradu in oktobrski fotografski ex tempore.

Po kosilu v Bistrici ob Sotli smo se zapeljali še v Olimje, kjer je imel Slomšek 1824 novo mašo v cerkvi, posvečeni Mariji Vnebovzeti. V kako težkih razmerah je živel, da nove maše ni pel v rojstni župniji na Ponikvi, temveč tukaj? Božja previdnost pač vedno deluje in siroto Slomška je ves čas podpiral olimski župnik in dobrotnik Prašnikar.

Samostansko cerkev so zgradili pavlinci med letoma 1665 in 1675 na zahodni strani starodavnega gradu Olimje. Cerkev ima značilno baročno notranjost, glavni trinadstropni pozlačeni oltar v prevladujoči črni barvi z dvema stranskima oltarjema ji daje enkratno prepoznavnost. Drugi dve značilnosti Olimja sta stara samostanska lekarna z bogato poslikanimi freskami s svetopisemskimi prizori in vrt z zdravilnimi rastlinami. Že naši predniki so govorili, da za vsako bolezen zdravilna rožca raste. Tukaj so patri sistematično začeli proučevati zelišča, tudi minoriti, ki so nasledili pavlince, vendar so bolj kakor v rožce zaupali v moč molitve, nam je povedal br. Jože Strojin.

Nagledali smo se krajev dveh svetnikov, A. M. Slomška in Eme Krške, sonce je toplo sijalo, vse je bilo zeleno in na svojem mestu, kakor je lahko le v Božjem stvarstvu. Molili smo, peli (tudi vse Slomškove, ki smo jih znali) in se imeli čas pogovoriti med seboj. In romarske želje smo izrazili Mariji na Svetih gorah: zase, za svoje družine, za vse srčke, za begunce …