Search
Mail RSS Google+ Facebook Twitter

Tag Archives: osebna izkušnja

VABILO V SKUPINE SRCE OB SRCU – Ljubljana, Suha pri Škofji Loki, Nova Gorica

​V svetu selfijev, potrošništva, nedosegljivih idealov popolnosti, osamljenosti ipd. zmanjkuje časa in prostora za usmiljenje, sočutje, za to, da srce ob srcu joka, za to, da bi bili slišani, sprejeti, razumljeni. Razveza je ena od najtežjih življenjskih izkušenj, je dejansko proces, ki lahko traja mnogo let. Bolečina, ki ni izpovedana, se zapiše v telo in zastruplja naše odnose. Nimamo se radi ker se oblagamo s krivdo. Ne sprejemamo drugih ker se primerjamo z njimi ali pa mislimo, da nas obsojajo. Bogu zamerimo ker nas je doletela ta preizkušnja, zato se raje smilimo sami sebi kot da bi sprejeli, da smo Zanj vedno ljubljeni in dragoceni.

Psihologija večinoma od trpljenja beži, duhovnost ga sprejme in uporabi kot priložnost za srečanje in razodevanje božje moči v svojem življenju.

Delali bomo po Metodi duhovnega poslušanja tako, da bomo drug z drugim pošteno in odkritosrčno delili osebne izkušnje, svoje izzive in spodbude iz vsakdanjega življenja v svetu, kjer se zlo velikokrat pretvarja, da je dobro. Vsak lahko v okolju varnega prostora zaupanja prispeva svojo edinstveno izkušnjo, po kateri Bog daje moč in usmiljenje. Zavedamo se, da nam skozi izkušnje drugih govori Bog in nas utrjuje v hoji za Njim, ko nosimo svoj križ razveze.

Gradivo za molitev, premišljevanje in podelitev v skupini boste prejemali po e-pošti in natisnjeno na srečanju.

 Srce ob srcu – Ljubljana

V septembru bo v Ljubljani zopet začela z delovanjem skupina »Srce ob srcu« pod okriljem SRCA, Skupnosti Razvezanih v CErkvi.

Prvo srečanje bo v sredo 27. 9. ob 19.30 h v župniji Dravlje(Vodnikova cesta 279, 1000 Ljubljana) Dobimo se pred novo cerkvijo.

Povabljeni tudi k sv. maši ob 19 h v novi cerkvi. (Predvidoma bodo naslednja srečanja vsako 4. sredo v mesecu po večerni maši.) Dobrodošli stari in novi člani.

Vsi zainteresirani se prijavite na e-naslov: razvezani.srce@gmail.com.

 

 

Srce ob srcu – Suha     

 

V septembru bo v župniji Suha pri Škofji Lokizopet začela z delovanjem skupina »Srce ob srcu« pod okriljem SRCA, Skupnosti Razvezanih v CErkvi.

Prvo srečanje bo v četrtek 28. 9. ob 19.30 h v župnišču. Povabljeni tudi k sv. maši ob 19 h. (Predvidoma bodo naslednja srečanja vsak 3. četrtek v mesecu.) Dobrodošli stari in novi člani.

PRIJAVE: razvezani.srce@gmail.com 

Žpk Matjaž Zupan Tel.: 041 926 898

Srce ob srcu – Nova Gorica  

 

Srečanja so vsak 3. torek v mesecu v župnišču. 

Kontakt: žpk Kržišnik Tel.: 041 596147

KRIŽEV POT RAZVEZANIH

Križev pot razvezanih smo sestavili člani skupnosti Srce v duhovnih vajah na Murterju leta 2016. Izhaja iz naših osebnih izkušenj trpljenja ob ločitvi, ki jih pridružujemo Jezusovi odrešenjski, Ljubezenski daritvi.

/Oznake: V. – voditelj, O. – ostali, M. – moški, Ž. – ženska/

Križev pot razvezanih_2017

Uvod

V. »To mislite v sebi, kar je tudi v Kristusu Jezusu …, ki je sam sebe izpraznil tako, da je prevzel podobo služabnika … Sam sebe je ponižal tako, da je postal pokoren vse do smrti, in sicer smrti na križu.« (Prim. Flp 2,5–8)

M. ali Ž. Naj bo to križev pot za razvezane, za skupnost Srce, za katero Jezus še posebej skrbi, ravno zaradi razbitih družin. Vsi hodimo po svojem križevem potu, vsi smo ranjeni. Toda za nas je Jezus že daroval življenje in nas nosi na ramah. Prečiščuje nas in vabi k sebi.

  1. JEZUSA OBSODIJO NA SMRT

V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo!

O. Ker si s svojim križem svet odrešil!

V. »Pilat je hotel množici ustreči in jim je izpustil Baraba, Jezusa pa dal bičati in ga izročil, da bi bil križan.« (Mr 15,15)

Ž. Moja družina je bila med ločitvijo tako kakor Jezus obsojena na smrt. Obsodila sem jo tudi jaz in s tem prevzela krivdo. Ko sem obsodila svojo družino, sem obenem obsodila sebe. Ko smo zaradi sodbe razčlovečeni, brez dostojanstva, v bolečini, je tukaj On, ki se je dal zaradi nas pribiti na križ. Zaradi Njega znova dobimo možnost, da počasi celimo rane, da počasi razumemo Njega in v Njem sebe ter začutimo, da smo ljubljeni in blizu našemu Očetu, s katerim je edino vredno imeti najgloblji odnos.

V. Usmili se nas, o Gospod!

O. Usmili se nas!

2. JEZUS VZAME KRIŽ

V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo!

O. Ker si s svojim križem svet odrešil!

V. »Vzeli so torej Jezusa. Nesel si je križ in šel ven proti kraju, imenovanemu Kraj lobanje, po hebrejsko Golgota.« (Jn 19,16b–17)

M. Nisem hotel sprejeti križa razveze, saj sem vedno hrepenel po dobrem zakonu in ljubeči družini. Zakaj ravno jaz? Podrlo se je vse najdragocenejše v mojem življenju. Zakaj? Da bi našel in se oklenil Njega, ki edini nosi vse moje bolečine, krivde, strahove, vse moje grehe in mojo bivšo partnerico. Jezus je že sprejel moj križ – vabi me, da ne bežim, ampak sprejmem ta križ tudi jaz. Dal mi bo moč, da ga bom lahko nosil.

V. Usmili se nas, o Gospod!

O. Usmili se nas!

3. JEZUS PADE PRVIČ POD KRIŽEM

V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo!

O. Ker si s svojim križem svet odrešil!

V. »Zares, preizkusil si nas, o Bog, prečistil si nas, kakor prečistijo srebro. Pripeljal si nas v zanko, položil si breme na naša ledja. Ljudem si dopustil, da jezdijo po naših glavah.« (Ps 66,10–12a)

M. Jezus, hvala, ker poslušaš moje križe in sprejemaš mojo žalost. Naslanjaš glavo na moje strto in osramočeno srce, sprejemaš zgodbo slehernega izmed nas in vse zlo sveta. Samo ti poznaš grozljive prepade v mojem srcu, rane, v katere se zaprem, ter ranljivost za greh in strah sredi drame ločitve. Hvala ti, ker me sprejemaš in si mi naklonjen, ker sem ti dragocen vsak trenutek, tudi sredi vseh dram in težav, ki se nakopičijo. Hvala ti, ker lahko računam nate, ki me nosiš v svojih ranah in me ujameš, ko padem. Pobiraš me v prahu stiske in obupa, v prahu sramu in zamer, v prahu krivde in neodpuščanja. Hvala ti, ker lahko prepustim svoje rane tebi. Ti me ozdravljaš in pošiljaš, da tudi druge povabim, naj ti dovolijo nositi njihove rane in padce. Hvala ti, ker mi podarjaš svoje sočutje ter usmiljenje s seboj in bližnjimi. Hvala ti, ker mi z vsakim padcem odpuščaš moje padce in grehe.

V. Usmili se nas, o Gospod!

O. Usmili se nas!

4. JEZUS SREČA SVOJO MATER

V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo!

O. Ker si s svojim križem svet odrešil!

V. »Kaj naj ti rečem, kaj naj primerjam s tabo, hči jeruzalemska? Kaj naj vzporejam tebi, da te potolažim, devica, hči sionska? Zakaj velik kakor morje je tvoj polom; kdo bi te mogel ozdraviti?« (Žal 2,13)

»Simeon jih je blagoslovil in rekel Mariji, njegovi materi: ‘Glej, ta je postavljen v padec in vstajenje mnogih v Izraelu in v znamenje, ki se mu nasprotuje, in tvojo lastno dušo bo presunil meč, da se razodenejo misli mnogih src.’« (Lk 2,35)

Ž. Mami moja, še vedno vidim tvoje izsušeno telo, negibno in nemo. Tvoje velike oči, ki izžarevajo mir, ko počasi odhajaš. Prekmalu zame in za nas. Pozabila sem na svojo stisko, ko sem te gledala dobesedno pribito na križ. Ko si še lahko govorila in sem ti lahko povedala za svojo razvezo, preganjanje, bolečino, si me tolažila: »Lepa si!« Vedela si, da so to besede, ki jih potrebujem kot ženska, da bi lahko stopila iz primeža sramu, krivde in poraza v novo življenje. Lepa si – preprosta trditev, katere pomen razumem šele zdaj, ko te ni več. Eno leto si bila z mano bolj kakor kadar koli prej, v mojih željah, mislih, molitvah … Ko sem te lahko samo še božala in ti pela, so mi tvoje oči govorile: »Večna sem. Tudi ti. Ne boj se!« Moj Jezus, ti veš: težje je gledati trpljenje ljubljene osebe kakor nositi svoj križ. Naj se ob takih srečanjih zavemo svojega cilja: da smo ustvarjeni za večnost in da močnejša kakor smrt je ljubezen!

V. Usmili se nas, o Gospod!

O. Usmili se nas!

5. SIMON POMAGA NOSITI KRIŽ

V.  Molimo te, Kristus, in te hvalimo!

O. Ker si s svojim križem svet odrešil!

V. »Ko so ga odvedli, so prijeli Simona iz Cirene, ki je prihajal s polja, in so mu naložil križ, da ga je nesel za Jezusom.« (Lk 23,26)

Ž. Ob bolezni prijateljice sem se znašla v stiski: koliko lahko zares pomagam, kako močne so moje omejitve! Počutila sem se slabo, ko nisem zmogla. Porajale so se mi misli, ki so me zapirale. Prosila sem Jezusa, naj mi pokaže pot, in izročala v njegove roke svojo stisko. Zaupala sem jo tudi prijateljici in je razumela. Najino prijateljstvo je dobilo novo vrednost. Zavedla sem se, da lahko na poti trpljenja stojim ob strani tudi drugače ter da moram sprejeti svoje omejitve in šibkosti. Križ nositi pomeni, da ga nosim sama, saj je namenjen meni. Nosim pa ga lažje, če me drugi čuti in mu je mar zame.

V. Usmili se nas, o Gospod!

O. Usmili se nas!

6. VERONIKA IZKAŽE JEZUSU LJUBEZEN

V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo!

O. Ker si s svojim križem svet odrešil!

V. »Ni imel podobe ne lepote, da bi ga hoteli videti, ne zunanjosti, da bi si ga želeli. Bil je zaničevan in zapuščen od ljudi, mož bolečin in znanec bolezni, kakor tisti, pred katerim si zakrivajo obraz, je bil zaničevan in nismo ga cenili.« (Iz 53,2b–3)

Ž. Jezus se je opotekal pod težo križa. Pot je zalival njegovo obličje in telo. Veronika, ki ga je skupaj z materjo Marijo in drugimi ženami spremljala, se je skozi kričečo množico prebila mimo vojakov in Jezusu z vso nežnostjo obrisala potno obličje. Želela mu je pokazati, da ga ima rada. Ljubezen je iznajdljiva in premaga vse ovire. Gospod, pomagaj mi, da bom zaupala v dobro, čeprav bom redko naletela na pravo sočutje in iskreno pomoč. Hvala za vse Veronike, ki so mi v stiski ob ločitvi podale svoj prt ljubečega usmiljenja in sočutno sprejele mojo ranjeno podobo.

V. Usmili se nas, o Gospod!

O. Usmili se nas!

7. JEZUS PADE DRUGIČ POD KRIŽEM

V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo!

O. Ker si s svojim križem svet odrešil!

V. »Moji smrtni sovražniki me obdajajo, svoje brezčutno srce so zaprli, njihova usta govorijo prevzetno. Našim korakom sledijo, zdaj me obkrožajo, svoje oči naprezajo, da bi me vrgli na tla.« (Ps 17,9b–11)

»Sunil si me, sunil, da bi padel, toda Gospod mi je pomagal. Gospod je moja moč in moja pesem, bil mi je v rešitev.« (Ps 118,13–14)

Ž. Tudi jaz padem, se opraskam, ranim in zlomim. Ti me razumeš, ko sem na tleh. V teh trenutkih me sprejemaš še nežneje in še bolj ljubeče. Spoštuješ me in si mi naklonjen. Pomagaj mi, da ne bom obsojala tistih, ki me ranijo. Ne razumem vedno, zakaj je tako. Spomni se vseh, ki so na tej postaji, in jih sprejmi v svoje srce.

V. Usmili se nas, o Gospod!

O. Usmili se nas!

8. JEZUSOVO SREČANJE Z ŽENAMI

V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo!

O. Ker si s svojim križem svet odrešil!

V. »Jezus pa se je obrnil k njim in rekel: ‘Hčere jeruzalemske, ne jokajte nad menoj, temveč jokajte nad seboj in nad svojimi otroki! Kajti če z zelenim lesom delajo takó, kaj se bo zgodilo s suhim?’« (Lk 23,28.31)

Ž. Počutila sem se izdana, brezdomka. V roki sem držala potovalko in vrečko. Nisem vedela, kam naj grem. Bila sem pretresena in žalostna. Potrebovala sem tvojo pomoč, Jezus. In ti si me začel tolažiti tako, kakor si tolažil jeruzalemske žene. Obrisal si mi pot s čela in mi poslal pomoč. Tu se je začelo moje novo življenje. Danes se trudim tudi sama videti žene v stiski in potrebne pomoči. Pristopim in poslušam jih, njihova stiska se me zelo dotakne. Moj Jezus, usmili se me!

V. Usmili se nas, o Gospod!

O. Usmili se nas!

9. JEZUS PADE TRETJIČ POD KRIŽEM

 V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo!

O. Ker si s svojim križem svet odrešil!

V. »Otresi si prah in vstani, ujetnica, Jeruzalem, odveži si vezi z vratu, ujetnica, hči sionska! Kajti tako govori Gospod: Zastonj ste bili prodani, brez denarja boste odkupljeni.« (Iz 52,2–3)

Ž. Težki križ premaga Jezusa, a se ne da in ga dvigne: križ človeštva in grehov. Nosi ga za našo odrešitev. Tako mi je dal moč, da kljub pogostim padcem zaradi Njega in z Njegovo močjo zmorem vstati in nadaljevati pot. Tudi moj križ je težak in me tako pritiska k tlom, da bi obupala in obležala v vlogi žrtve. Učim se izročati, in ko spustim bremena samopomilovanja, nezaupanja, nevere …, postane ta križ lahek, saj ga zame nosi Jezus. Potrebujem Odrešenika, sama ne zmorem.

V. Usmili se nas, o Gospod!

O. Usmili se nas!

10. Z JEZUSA STRGAJO OBLEKO

 V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo!

O. Ker si s svojim križem svet odrešil!

V. »Ko so vojaki križali Jezusa, so mu vzeli oblačila – razdelili so jih na štiri dele, za vsakega vojaka po en del – in suknjo. Suknja pa je bila brez šiva, od vrha scela stkana. Med seboj so se dogovorili: ‘Nikar je ne parajmo, ampak žrebajmo zanjo, čigava bo,’ da se je tako izpolnilo Pismo, ki pravi: Razdelili so si moja oblačila in za mojo suknjo so žrebali. In vojaki so to storili.« (Jn 19,23–24)

Ž. Vse sem izgubila. Družino, zakon, službo, stanovanje … Počutila sem se razgaljeno, nago, brez vsega, kar je do tedaj označevalo moje življenje in to, kdo sem. Nalepke, ki nas označujejo, so kakor obleka, ki skriva naš resnični jaz. Ko sem ostala gola kakor Eva, sem spet obrnila svoj pogled samo k Očetu, ki mi govori: »Dragocena si in ljubljena, moja si!« Prepoznala sem svoj resnični jaz, da sem Božja hči, in to vedno, ne glede na to, kaj se mi dogaja.

V. Usmili se nas, o Gospod!

O. Usmili se nas!

11. JEZUSA PRIBIJEJO NA KRIŽ

 V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo!

O. Ker si s svojim križem svet odrešil!

V. »In križali so ga. Bila je tretja ura, ko so ga križali. In z njim so križali dva razbojnika, enega na njegovi desnici in enega na njegovi levici.« (Mr 15,24a.25.27)

»Tako se je spolnilo pismo, ki pravi: In med hudodelce je bil prištet.« (Prim. Lk 22,37a)

M. Ločitev je zlo. Nisem se poročil, da bi se ločil, verjel sem, da nama bo zakon uspel. Vendar se je podrl, in ko nisem več mogel rešiti izgubljenega odnosa, so me pribili na križ med druge ločene. Vsem je vidna moja sramota in vsi lahko pljuvajo in sodijo o moji krivdi. Ne da se zbežati ali skriti, tu sem, da kričim po usmiljenju, pribit. Ostaja zavedanje, da edino Oče res pozna mojo zgodbo, da me ima rad in je usmiljen.

V. Usmili se nas, o Gospod!

O. Usmili se nas!

12. JEZUS UMRJE NA KRIŽU

 V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo!

O. Ker si s svojim križem svet odrešil!

V. »Jezus je govoril: ‘Oče, odpústi jim, saj ne vedo, kaj delajo.’ Bilo je že okrog šeste ure, ko se je stemnilo po vsej deželi do devete ure. Jezus je zaklical z močnim glasom in rekel: ‘Oče, v tvoje roke izročam svojega duha.’ In ko je to rekel, je izdihnil.« (Lk 23,34.44.46)

M. Z Božjo pomočjo se trudim odpustiti vsem, ki so me ob ločitvi izdali, ranili, zavrgli ali mi odklonili pomoč. Trudim se odpustiti tudi sam sebi, da nisem zmogel ravnati drugače, kakor sem. Oče odpusti nam, saj ne vemo, kaj delamo! V tem ozdravljanju od travme ločitve umiram sebi. Umirajo navezanosti, lažne gotovosti, lažna prepričanja … Gospod me vabi v novo življenje, v svobodo Božjega otroka. A najprej mora umreti stari človek.

V. Usmili se nas, o Gospod!

O. Usmili se nas!

13. MRTVEGA JEZUSA POLOŽIJO MARIJI V NAROČJE

 V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo!

O. Ker si s svojim križem svet odrešil!

V. »Vsi njegovi znanci pa so stali daleč proč; prav tako tudi žene, ki so ga spremljale od Galileje sem in so to gledale.« (Lk 23,49)

»Potem je Jožef iz Arimateje (…) prosil Pilata, da bi odnesel Jezusovo telo. In Pilat je dovolil. Prišel je torej in odnesel njegovo telo.« (Jn 19,38)

M. Novo rojstvo je v materinem naročju. Zajeti moram iz materinske ljubezni, ki daje življenje, ki razkriva njegov smisel in lepoto. Moram se pustiti objeti v svoji ranjenosti, v svoji smrti. Le tako bom lahko pogledal na svoje preteklo življenje kot na mrtvo telo. Dragoceno in ljubljeno, pa vendar mrtvo. Ni ga več, počasi bo razpadlo, prepuščam ga Božjemu usmiljenju. Čaka me novo življenje, in da bi ga lahko živel, izročam truplo preteklosti, ki je ne morem več oživiti, v Marijine vseobjemajoče roke.«

V. Usmili se nas, o Gospod!

O. Usmili se nas!

14. JEZUSA POLOŽIJO V GROB

V.Molimo te, Kristus, in te hvalimo!

O. Ker si s svojim križem svet odrešil!

V. »Jožef iz Arimateje in Nikodem sta torej vzela Jezusovo telo in ga z dišavami vred povila s povoji, kakor imajo Judje navado pokopavati.« (Prim. Jn 19,40)

»… ter ga položila v grob, izdolben v skalo, kamor ni bil še nihče položen.« (Prim. Lk 23,53)

Ž. Dragi Jezus, nasilna človeška roka je tvoje izmučeno telo položila v grob. Ta »kuga« nasilja razsaja še danes – v družinah, med narodi, v šolah, na vseh poteh … Ko pogovor med zakoncema onemi, bližina zamrzne in se zaupanje skrije, nastopi smrt odnosa. Zdi se, da je vsega konec, da življenja ni več, a kljub črni noči se prikrade žarek svetlobe, ki širi zaupanje in milost ter nagovarja vse grešnike tega sveta. V tej nežni slutnji srca sem tudi sama našla tisto nekaj, kar zadiši in daje upanje, da ni še vsega konec.                             In tako se življenje znova začne v Njegovem odrešujočem objemu, kajti le Njegova misel vodi naprej srce, ki ljubi, zaupa, veruje. Tako kakor je Marija zaupala Njegovi obljubi, tudi jaz verjamem, da je življenje po tem pomembnejše od minljivosti tega sveta. Hvaljena Jezus in Marija!

V. Usmili se nas, o Gospod!

O. Usmili se nas!

Sklep

V. »Angela sta rekla ženam: Čemu iščete živega med mrtvimi? Ni ga tukaj, temveč je vstal.« (Prim. Lk 24,5–6)

»Toda pojdite, povejte njegovim učencem in Petru, da pojde pred vami v Galilejo; tam ga boste videli, kakor vam je rekel.« (Mr 16,7)

Ž. Jezus živi v meni in jaz v Njem. Nisem sama. Kljub temu da je padlo moje življenjsko poslanstvo poročene žene, ostajam mama in še vedno lahko veliko dam. Še vedno lahko oznanjam, kot ljubljena grešnica lahko pričujem o Božjem usmiljenju in ljubezni. Prek kalvarije ločitve, ki sem jo pretrpela, vstajam bolj živa, budna in ljubeča ter se vgrajujem v edinost vsega, kar biva in slavi Gospoda.

 

 

Srečanje skupine Srce ob srcu_Ljubljana

V ponedeljek  27. marca 2017  ob 16. 45 h se bo zopet srečala skupina Srce ob srcu_Ljubljana. Ob ljubečem poslušanju si bomo podelili osebno izkušnjo ob temi:

Vsak dan vzemi svoj križ in hodi za menoj  (Lk 9,23)

Duhovni boj, da bi živel-a kot ljubljeni-a, je najhujši. Vsak dan se nam dogaja toliko stvari, ki govorijo ravno o nasprotnem in nam mečejo pesek v oči, da ne vidimo, da so le privid in da je resnično življenje le v Bogu, kjer smo vedno brezpogojno ljubljeni. V tem svetu, ki tiči v zlu, lahko živim kot ljubljen-a le, če je moje srce obrnjeno k Njemu, če na vse gledam v povezanosti z Njim ali skozi Njegove oči. To je prebujenje, to je resnica, budnost, ker gledam kar je večno in se obračam od minljivega. In to ni beg ali odmik iz sveta v neke iluzorne, duhovne sfere, ampak resnično življenje, ki ga živim v svoji pravi identiteti Sina/Hčere. Bojevnik_ca sem, zato vzamem vsak dan svoj meč Besede, da v Kristusu zmagujem hudo in dajem prostor Njemu za katerim hodim, ko nosim svoj križ.

Kajti naš boj se ne bije proti krvi in mesu, ampak proti vladarstvom, proti oblastem, proti svetovnim gospodovalcem te mračnosti, proti zlohotnim duhovnim silam v nebeških področjih. (Ef 6,12)

(Parkirate lahko na dvorišču za cerkvijo.)

Povabljeni vsi z izkušnjo razveze, ki želite v svoji stiski vstopiti v proces duhovne rasti. Prijavo v skupino pošljite na e-naslov: razvezani.srce@gmail.com

VEČ INFORMACIJ O SKUPINI

Kdor lahko in zmore povabljen tudi k sveti maši, ki bo v Marijini kapeli ob 19h

in

potem še na predavanje:

Predavanje „Vsak dan vzemi svoj križ in hodi za menoj“ (Lk 9,23)

Predavatelj: P. Janez Poljanšek, DJ

Kdaj: v ponedeljek 27. marca ob 19.45

Kraj predavanja: Marijina kapela pri sv. Jožefu na Poljanah v Ljubljani

Jezusova beseda, ki je v naslovu tokratnega predavanja, se zdi težka in zahtevna. Hoja za Gospodom je res naporna, a obstaja koristen in nekoristen napor. Na srečanju bomo skušali videti razliko med tema dvema naporoma, da bi se znali odločati bolj za koristnega. Nekaj vprašanj, ki se jih bomo dotaknili: Kako naravnati svoje prizadevanje, da bi se moči našega srca, ki so pogosto zatrte in zvezane, osvobodile ? Kako ohranjati v sebi zavest, da smo dragoceni v Božjih očeh? Kako v duhovnem boju zaupati Gospodu, da nismo sami, da je On z nami?

Duhovni vikend za razvezane “Srce ob srcu”

Duhovni vikend za razvezane »Srce ob srcu« je potekal od 20. do 22. januarja v Domu Bratstva na Zaplani http://domzaplana.si/

Zbralo se nas je 23 pogumno odločenih, da vstopimo v okrevanje od traume ločitve s pomočjo zakramentov (evharistija, spoved, bolniško maziljenje), podelitve svoje življenjske zgodbe, meditacij, skupne in osebne molitve ter premišljevanj. Doživeli smo izkušnjo osvoboditve, ko smo z drugimi v varnem prostoru, pošteno in odkritosrčno delili osebno izkušnjo.  Bog nam je v obilju izlival moč in usmiljenje. Osvobajal nas je bremen preteklosti, ki so se skozi solze izlila v božje naročje.
Vikend je vodil p. Tomaž Mikuš z ekipo (Karmen Kristan, Sonja Ramovš in Gena Pupis).  Gena in Sonja sta dobro poskrbeli za naše želodčke predvsem z odličnimi, domačimi enolončnicami. Vodili sta tudi skupini za podelitev osebne izkušnje poleg  Karmen in Tomaža.

Prvi dan smo plesali v krogu, spoznali eksamen in drug drugega. V naslednji dan smo vstopili s obredom pitja iz “Keliha grenkobe”, ki je odprl vrata v naše življenjske zgodbe. Karmen nas je popeljala v molitev s telesom in v prepoznavanje in izražanje jeze, preoblečene v žalost. Evharistija nas je povezala v Ljubezni in nam dala novih moči. Sprehod v lepoti Zaplane nas je poživil. Celonočno čaščenje nas je  zaobjelo v zahvalah za ta duhovno bogat dan.  V nedeljo smo vstopili z molitvijo s telesom, napisali pismo (bivši_emu možu_ženi, otroku, staršem..), sprejeli Gospoda v evharistiji in se poslovili po refleksiji vsega doživetega.

Duhovni vikend je bil naporen, izjemno bogat in zdravilen za naše rane. Hvala Bogu zanj!

Zapisala: Karmen

Odmevi udeležencev:

MOJE SPOZNANJE O SEBI

  1. Da sem zelo ranljiva – da se ne postavim zase. Šele začela sem se spoznavati: jezo, žalost. Ta leta je bilo to težko ubesediti, ker nisem imela sogovornika in sem se bala le – to spregovoriti, da ne bi bila zaznamovana. Svobodna volja – izbira poti.
  2. Da sem dragocena v Gospodovih očeh. Čustva jeze, žalovanja; so običajna in se ne morejo izraziti. Odpuščanje z Božjo pomočjo.
  3. Ponovno sem spoznala, da so občutki, ki sem jih prejela v primarni družini, lahko v delni meri ponovijo. Od mene, moje odrasle drže, da se vzamem resno, da ne želim drugim za vsako ceno ugajati, mi pa lahko pomagajo, da se osvobodim negativnih vzorcev iz primarne družine.
  4. Da sem pogumna, da preveč kritiziram sebe, da imam v sebi moč, da sem imela lepo otroštvo, čeprav nisem dobila besed potrditve.
  5. Da je Bog Ljubezen in nas nenehno kliče. Da je Sveti duh na delu, ki zelo tiho govori; slišimo ga lahko samo v tišini, molitvi, v čistem srcu. V taki skupini.
  6. Da je v meni še vedno veliko bolečine iz otroštva, da še gojim zamere, do ljudi, ki so me spremljali na poti ločitve. Da se moram opravičiti svojim otrokom. Da sem vseeno dosegla velik duhovni nivo in da sem že veliko naredila v teh letih na sebi. Da moram z možem narediti spravo.
  7. Gospod bo imel še veliko dela …, da bom bližje Njegovi podobi. V meni je še veliko bolečine, ki se ne da izreči. Potrpežljivost. Vse se zapiše v telo.
  8. Pogovor o ranah je nujen. Ranljivost je rojstni kraj pripadnosti, veselja, empatije, povezanosti. Hvaležnost, da si dovolim, da povem svoje rane. Vem, da sem izgovorila stvari, ki jih prej še nikoli nisem.
  9. Pogovori in podelitve izkušenj osvobaja, ker se počutim razumljeno in sprejeto. Skupina razvezanih je zdravilo in milost ne pa odvečno obujanje težkih spominov. Ni druženje z ranjenimi ne pomeni več teže zame in moje počutje. V drugih najdem sebe. Spoznanje, da so rane ločitve še zelo žive; primerjam se in se ne cenim.
  10. Spoznala sem, da je čas, da jaz naredim prvi korak v odpuščanju. V konkretnem primeru, da pristopim in se opravičim. Spoznala sem, da se je težko opravičiti in hitro najdem izgovore ali dejanja, da se mi ni potrebno opravičiti. Spoznala sem, da je primeren čas, da se z bivšim možem pogovorim in opravičim za moj delež v ločitvi, da sem ga prizadela. V tem času sem prebolela ločitev, sva v solidnih odnosih in to lahko naredim. Bi koristilo obema. Šele s tem bi lahko ločitev »zaključila« in bila mirna.
  11. Moje spoznanje je prišlo ob vprašanju zakaj sem se poročila z njim. Vse skozi sem imela, da je bila to ljubezen … včeraj sem prvič trčila v to razmišljanje.
  12. Čeprav uradno in fizično ločen NIKOLI NE BOM, kar je verjetno velik problem. Kako naj to prebolim? (želim si pomoč – sodelovanje bivše žene). Krivim sebe.
  13. Največje spoznanje, da nas je veliko s podobnimi zgodbami, pa vendar različnimi. Vsi smo, ko govorimo o ločitvi, žalostni, ko pa je potrebno ali nepotrebno, se znamo šaliti, smejati … Nismo si zaprli vrata. Enkrat ločen, vedno ločen, to je neizbrisno.
  14. Ločitev je križ. Še danes po 18 letih ne morem doumeti. SPREJEMANJE. Postaviti se zase. Avtoriteta je odsoten čustven oče.
  15. Kako malo se poznal ženo v njenih potrebah. Za mojo žalostjo se skriva jeza.
  16. Prišla do spoznanja, da nisem izražala potreb. Ob pisanju pisma bivšemu možu, sem prepoznala v sebi osebo, ki je naredila in razumela vse, da bi bilo za njega dobro (kot naredi mama otroku – sinu. Ko ne razmišlja o sebi … Zavedam se, kot da me v tem obdobju ne bi bilo. Kot moja mama. To je bil tudi njen napotek meni in njeno življenje …
  17. Globina in razsežnost ranjenega odnosa. Jaz – Luka/ jaz – Ana.

NAJMOČNEJŠE DUHOVNO ČUSTVO

  1. Oživela v vajah. Da sem v Božjih očeh razumljena, da je Jezus tisti najboljši sogovornik, na katerega se lahko obrnem.
  2. Tudi moj mož je dragocen v Gospodovih očeh.
  3. Ugotavljam, da bi potrebovala postenje oz. manj suhe hrane in več tekoče. Je pa res, da moje zdravstveno stanje ni optimalno.
  4. Mogoče kakšen sprehod več in še kakšen tak vikend.
  5. Da izženem strah iz srca in v težkih zadevah bolj zaupam v Božjo previdnost in rešitev. Prepričanje, da sem že zelo blizu svetlobi. Nadaljujem z delom v skupini.
  6. Predaj bolečine. Spusti iz rok, zadihaj. Moja nemoč – nekatere stvari ne moreš spremeniti. Način priprave programa mi je bil zelo všeč. Vse je bilo tako vodeno, da si lažje v sebi našel odgovore.
  7. Ponovna potrditev. To je izvrstno ………. Da …. Prestar za Boga … in podelitvijo osebne izkušnje. Sestopimo iz glave v srce, kajti Gospod naj….. spregovori na srce in On edini spreminja, ozdravlja, odrešuje. Maše!!
  8. Biti priča delovanja Boga, ko vidim, da ob nekaterih ljudeh, kako se stvari premikajo, osvetlijo, postanejo bolj ostre. Nič me ni bilo strah povedati. Rana prinese tudi veselje, radost in ne samo bolečino. Križ grenkobe. Napisati si pismo; to mi je bilo zelo dragoceno in ga potem prebrat drugim. Tega še nekaj časa nazaj ne bi mogla.
  9. Maše, obhajilo pod podobo »kruha«, maziljenje, križanje in vino grenkobe, molitev za ločence, sprava. Podelitev v skupinicah. Čudovito vodenje p. Tomaža. Duhovno pismo. Močna prisotnost Jezusa med nami.
  10. »Mir s Tabo« danes, ko sem začutila, kako je mir potoval okrog in nas vse objel. Poglobljeno prekrižanje: takrat sem začutila pomen križa telesno (očetova skrb, da sem ljubljena, prisotnost Svetega duha in objem). Molitev s telesom mi je odprla novo dimenzijo.  Začetek dneva s takšno molitvijo s telesom in afirmacijo bi lahko pozitivno vplivalo na dan.
  11. Jezus je vedel, da ga bo Juda izdal, a ga je vseeno izbral. Brez tega ne bi bilo križa in vstajenja. … Jaz seveda nisem vedela, da bo tak konec in ga tudi nisem pričakovala, a vendar je ta križ moja pot k globji povezanosti z Njim.
  12. Bog dopušča tudi ločitev. … Kaj je skupnega med  pravičnost – ljubezen.
  13. Jok, da gre iz človeka. Jokajo tudi ljudje, ki izgledajo duhovno močni. Izkušnje kako Bog res poskrbi. … Pri ločitvi gre za reševanje otrok, kože, ne stvari. … Pravniki imajo svoj pogled. … Ljudje so odprti. Močni ljudje.  … Pismo.
  14. Križ je resnica – bolečina je pot. … Vera je utemeljena na paradoksu (slabo spremeni v dobro). Kar ne moreš spremeniti – … Smrt ni dokončna – vmes je strah, bolezen?? … Vstajenje je brezmejno, brezčasno.
  15. Občestvo odrešuje.
  16. Da je v meni ogromno žalosti (solza), da sem se začela odpirat, da pa sem se odprla, je bila posledica moje osebne?? podelitve v skupini, ko sem podelila nekaj, kar nisem še nikjer; da sem dobila pogum – Bogu hvala!
  17. Intimni prostor ranljivosti – njena moč.

KAJ BI ŠE POTREBOVAL?

  1. Duhovne vaje, kjer bi se bolj poglobili v čustveno otroško ranjenost in zlorabo.
  2. Enkrat tedensko najmanj take ali podobne duhovne vaje. Drug ob drugem se potolažimo in okrepimo.
  3. Ugotavljam, da bi potrebovala postenje oz. manj suhe hrane in več tekoče. Je pa res, da moje zdravstveno stanje ni optimalno.
  4. Mogoče kakšen sprehod več in še kakšen tak vikend.
  5. … da izženem strah iz srca in v težkih zadevah bolj zaupam v Božjo previdnost in rešitev. Poglobiti želim to prepričanje, da sem že zelo blizu svetlobi. Nadaljujem z delom v skupini.
  6. Vloga očeta in mame v našem življenju in vpliv na kasnejše življenje. Kako zaščititi otroke ob ločitvi. Čustvena navezanost (čustveni partner kot otrok). Moje vrednote kot ženska in njegove kot moški.
  7. Iz bolečine v radost življenja preko petja, izraznega plesa, risanja, skratka nebesednih ustvarjalnih tehnik.
  8. Še več časa za pogovor in sprehod. Malo časa zase. Vodeno meditacijo ob BB.
  9. Poglobitev in pogovor o odnosih z otroki po ločitvi (izkušnje s sinovi, hčerami …). Duhovna spremljanja, poglabljanje.
  10. Več pogovorov v skupini. … da bi spet začela pisat (dnevnik, občutja, zahvale, pisma … karkoli, da bi delala bolj kontinuirano).
  11. Predvsem pogovore o ločitvi na tej duhovni – globoki ravni, kljub temu, da sem vsaj po moje že ogromno naredila oz. napredovala, je še vedno cela gora vprašajev.
  12. Kraj, kjer bom sprejet. Ker je to bolj jasno stroki, naj oni govorijo.
  13. Žal mi je, da sem spoznala izkušnje – zgodbo samo šestih ljudi. Na skupino bom še prihajala. Verjetno se bom odločila tudi za dopust na Murterju ali v Španijo po Ignacijevih stopinjah. Morda kaj za otroke ali o otrocih. Rada bi videla, da bi si izmenjali telefonske številke ali elektronske naslove.
  14. Kako bi se zbližal s hčerjo, da bi bila obvarovana občutkov krivde in strahu. Ustavim se v začaranem krogu. Vaje za praktično izražanje JEZE (žalost). Več časa za delo po skupinah.
  15. Poglabljanje vsega. Začutiti jezo. Od kje prihaja?
  16. Varno okolje kot je skupina Srce ob srcu, da lahko nadaljujem svoje okrevanje …
  17. Postavljanje meja – ???

POZITIVNA KRITIKA – Kaj bi spremenila?

  1. Dobrodošla taka srečanja. Še kar naprej tako. Mogoče bi bilo potrebno narediti reklamo za ta duhovna srečanja tudi v Družini. Pa kaj več o tem tudi napisati.
  2. Netočnost pri napovedanih točkah. Več skupnih izletov v naravo oz. vmesnega prostega časa. Celonočno bedenje me je izmučilo. Predlagam večerno ali jutranje češčenje. Npr. namesto refleksije – izlet na sončen dan.
  3. V trenutkih, ko me je zeblo, treslo od mraza in groze, sem si zaželela, da bi bil na voljo topel prostor, kjer bi se lahko pogrela. Hvala voditeljem za potrpežljivost, čakanje, trud in vodenje duhovnih vaj.
  4. Mogoče še kakšen sprehod več in še kakšen tak vikend.
  5. Nič ne bi spremenila. Vse mi je bilo všeč in bilo je dobro.
  6. Ne bi menjala skupine na duhovnih vajah. Več prostega časa po kosilu. Krajši sprehod v naravi. Tema na skupinah se razdeli na daljši čas Npr.: dopoldan: pred poroko, popoldan: po poroki, drugi dan: ločitev. Zaključek: Bilo je zelo, zelo lepo. Odlična kuhinja.
  7. Rada sodelujem v DU. Izvrstno in bogato pripravljen vikend. Pogrešala sem več časa za stik – skupno bivanje v naravi; v obliki podelitvenega sprehoda ipd.
  8. Zvečer prej zaključek.
  9. Hvala organizatorjem. Več petja in duhovnih plesov (kitara, inštrumenti). Več sproščenega druženja in pogovorov. Morda v naravi. Skupna adoracija v skupinah (tema, izročitve). Morda večja delitev dela, da ne bi bila majhna skupina preveč obremenjena s pripravo hrane.
  10. V splošnem zelo dobro organizirano. Hvala organizatorjem. Več petja in duhovnih plesov (kitara, inštrumenti). Več sproščenega druženja in pogovorov. Morda v naravi. Skupna adoracija v skupinah (tema, izročitve). Morda večja delitev dela, da ne bi bila majhna skupina preveč obremenjena s pripravo hrane.
  11. Na začetku dela s skupino sem imela težave pri začetku in koncu dela v skupini, ko smo se morali prijeti za roke. Ta kontakt me je motil in sem imela močno željo, da bi rekla, da se ne bi držala za roke, ker se ne poznamo, pa nisem. Nekako sem se navadila, ampak tega naslednjič rajši ne bi več.
  12. Majhne skupine so ok., Tempo – ko je treba. Če je vreme – izlet. Efektivno.
  13. Več gibanja v naravi – meditacije. Menjati skupino po dveh krogih.
  14. Bila sem v vlogi voditeljice skupine, udeleženke in kuharice. V prihodnje bi se bolj posvetila duhovni plati, za svojo rast in rast drugih.
  15. Duhovni dom z vso postrežbo (razbremenitev sodelavk). Več ritualov, kot je kelih bridkosti. Manj natrpano soboto. Kakšno pričevanje osebno.

 

Skupina Srce ob srcu Ajdovščina

cerkev-sv-jurijaV ustanavljanju je skupina Srce ob srcu_Ajdovščina, ki bo imela svoje prvo srečanje

v soboto 29. oktobra ob 20. uri  v župnišču župnije Šturje, Levstikova 1, Ajdovščina.

Skupina bo osnovana na temelju duhovne metode poslušanja z medsebojno podelitvijo lastne izkušnje in je odprta za vse z izkušnjo razveze, ne glede na samskost ali ne in ne glede na časovno distanco, saj bolečina, ki je bila potlačena ne zastara.
Vernost ni pogoj, le pripravljenost slediti metodi, iskreno sprejeti in se odpreti Božjemu delovanju, ki edino lahko resnično prenovi naše življenje.

Povabljeni vsi razvezani iz širše okolice Ajdovščine! Prijavite se lahko na

e-naslov: zoran.zornik@rkc.si

Tel.: 05-36-89-026
Gsm: 041-673-292