Search
Mail RSS Google+ Facebook Twitter

Tag Archives: Kamp sv. Valentina

Pohod po Krasu

Pozdravljeni!

V maju nas bo po Krasu vodil Silvan Pipan. Tokrat nam ni pripravil samo pohoda, vabi nas tudi na delovno akcijo, če se je želi kdo udeležiti.

V nedeljo, dne 20.5.18 nas Silvan vabi na pohod “po graničarskih poteh” (pot naših čuvajev meje med vladanjem SFRJ).

Zberemo se ob 7.45 na parkirišču sv. Jožefa v LJ. Pohod bomo pričeli ob 9.15 uri z Gorjanskega. Če pridete direktno v Gorjansko, prosim, sporočite.

Pohod bo trajal 4-5 ur zmerne in nezahtevne hoje. Med hojo malica s popotne torbe. Po pohodu bo sv. maša v kampu Sv. Valentina. Maševal bo p. Robin Schweiger, p. Tomaž Mikuž je to nedeljo zadržan.

 

Po maši dobimo nekaj toplega za pod zob, ob 18 uri slovo in solze ter odhod proti novemu delovnemu tednu (prispevamo za hrano).

Prijave do četrtka 17.5.2018 do 22h. Zaradi lažje organizacije prosim, da ta datum upoštevate. Prijave na tel. 041 614 210 ali silvan.pipan@guest.arnes.si. Prosim ob prijavi sporočite, če nimate prevoza, oz. koliko sopotnikov lahko še sprejmete.

 

POT: Ljubljana – Sežana-Vzhod, pred Sežano zavijemo desno proti Novi Gorici, V Dutovljah zavijemo levo za Komen, Vozimo do Krajne Vasi in pred vasjo zavijemo levo za Gorjansko in vozimo do Gorjanskega ter parkiramo nekje okoli cerkve ali pokopališča

 

Za delovno akcijo pa je Silvan zapisal:

»Mislim, da ni bilo vse narobe, kar se je naš tov. Titej izmislil. Mogoče je dobro, da ga vsaj v nečem posnemamo in to so njegove tako imenovane “delavne brigade”. No, mi kristjani imamo recimo delavne tabore Fokolarov, Pota,tabor ŠKG-jevcev v Bosni itd in tudi delovni tabor v kampu Sv. Valentina v Preserjah pri Komnu. Tabor bo kratek. Sestavljen je iz enega delovnega dne in enega pohodnega dne, kdor želi seveda. Za delovni tabor se dobimo 19.maja 2018 ob 8.30 uri v kampu Sv. Valentina v Preserjah pri Komnu , lahko tudi prej. Delamo do kosila, ki bo približno ob 13h, potem siesta do 15h in nato še dobre štiri ure dela. Sledi večerja in po večerji petje ob ognju. Spanje je možno v brunarici v kampu sv. Valentina, šotoru ali pa poiščemo bolj komodna ležišča po okoliških hišah. Možno je tudi oditi domov. Seznam del, ki jih je potrebno opraviti v kampu je v priponki.«

Pohodu in delavni akciji se bo pridružilo  tudi nekaj članov skupine ŠAMBAČA (pevski zbor) ! Vsak se lahko udeleži oba dneva ali pač samo enega. Kolikor mu čas dopušča.

Za vas pripravil Silvan Pipan

Čudovita majska nedelja

Čudovita majska nedelja. Odločim se, da prvič grem s skupino razvezani na pohod iz enega razloga, ker je v bližini doma.

Po več kot desetih letih od razveze si dovolim, da pustim odrasla otroka sama in grem.

Zbrali smo se v Škrbini na Krasu pri sveti maši. Moški, ženske različnih starosti, a z eno skupno, veliko bolečino – razvezo. Razveza nam je spremenila življenje, zaobljube pred oltarjem nismo mogli uresničiti, bilo nam je hudo v razmerju, prehudo za otroke in njihova mlada življenja.

Od cerkvice v Lipi smo se po stezi vzpenjali po pobočju Trstelja do Stjenkove koče. Potka se vije v hladni senci pod krošnjami dreves, med cvetočimi majskimi cveticami in čudovitimi travami. Vonjave pomladi in enakomerna hoja mi priženejo razmišljanje o mojem načinu življenja. Delo, dom, skrbi. Mar je to življenje? Zakaj si pogosteje ne privoščim uživati v božjem stvarstvu? Zakaj vedno hitim in ne vidim Sonca, ne občutim miru, ne hodim bosa po travi, ne poslušam vetra, se ne pomenkujem dobrimi ljudmi?

Od koče do vrha Trstelja se dospe zelo hitro. Skoraj prehitro smo na vrhu. Čaka nas čudovit razgled  na Vipavsko dolino, na Tržaški zaliv, Kras. Kako lepa je Slovenija.

Malo smo se odpočili, se okrepčalim in  tkali vezi z neznanimi ljudmi iz skupine. Gospod Silvan, vodja izleta, domačin, nas je zatem  vodil do kraške jame Jerihovca, dolge 200m. Vojaško vzdušje nam je pričaral s črtico Ivana Cankarja »Gospod stotnik«. Jama je malo znana, neoznačena, celo domačinom, a zelo pomembna točka med 1. Svetovno vojno, ker je služila kot bolnišnica za ranjene vojake iz Soške fronte. Po kamnitih stopnica smo se spustili v jamo, svetilke so bili kar naši mobilni telefoni. Neverjeten zgodovinski dragulj. Še vedno so lepo vidne poravnane površine, kjer so bili nameščeni pogradi, na koncu pa korita za umivanje. Predstavljam si trpljenje, bolečine mladih in ranjenih mož, ki niso imeli mirne mladosti, niti dovolj hrane, ne zavetja hiše.

Druženje smo nadaljevali na posestvu g. Silvana, ki ga imenuje Kamp sv. Valentina. S skupnimi močmi smo pripravili mizo, spekli nekaj mesa in uživali v kraški pokrajini, sveže nabranih češnjah  in gostoljubju gospoda Silvana.

Hvala za vse lepo.

Kamen Bončina

GALERIJA SLIK: