Search
Mail RSS Google+ Facebook Twitter

Tag Archives: jeza

Izzivi po ločitvi

Mojo zgodbo lahko razdelim na več delov. Čeprav se je ločitev zares zgodila šele v letošnjem letu, se je cel proces začel že tri leta prej, ko sem se začel zavedati, da ta odnos ne bo mogel iti tako v nedogled. Vsaj tako sem jaz videl zadevo, žena pa drugače.
To je bil za mene čas odločanja in preverjanja. Zelo sem si želel, da bi ta odnos obstal, zato sem bil odločen do določene mere res poizkusiti vse. Seveda vse v mejah zdravega obsega, kar je pomenilo, da sem bil pozoren nase in na svoje zdravje, ki se je proti koncu faze preverjanja že začelo precej krhati.
Zelo močno sem iskal povezavo z Bogom, saj sem vedno bolj dojemal, da nimam prav velikega vpliva na vse skupaj. Samo na sebe samega in na moje dojemanje in reagiranje. Zelo načrtno sem tudi začel prebirati knjige, v katerih sem našel še dodatna vprašanja in odgovore. V veliko pomoč mi je bilo tudi duhovno spremljanje, kjer sem lahko preko  zunanjega opazovalca preverjal stvari, dogodke, ki so se mi dogajalo. Opazil sem, kako globoko so bila v meni zakoreninjena nekatera dejstva, ki so se kasneje izkazala za napačna. Še vedno se spomnim zelo živo, ko mi je terapevtka rekla, da bom pa ob določenem reagiranju, katerega ne dovolim, poklical policijo. To je bilo čisto izven mojega tedanjega obsega razmišljanja in vse to je bilo potrebno, da sem lahko začel drugače gledati na vse skupaj.
Po odselitvi iz skupne hiše je najprej prišlo veliko olajšanje, umiritev, ki pa ni trajala, saj je bilo moje telo navajeno na prepire, dramo. Tako je minilo kar par mesecev, da sem počasi začel umirjeno živeti. Prišlo je tudi zavedanje da sem sedaj pa res sam, ob sebi nimam nikogar, ki bi ga lahko povprašal za nasvet, mu kaj potožil ali z njim delil srečo. Bil pa je tu Bog in molitev, ki je bila vedno na voljo in je tudi od tedaj moj bolj reden spremljevalec.
Ostajalo je nekaj jeze, zamer. Občutek imam, da sem precej tega že lahko ozavestil in razrešil v obdobju treh let, vendar sem se vseeno zavedal, da ne smem ostajati v teh občutjih. Tudi pri tem mi je pomagala individualna terapija, se mi pa zdi, da bo to še dolg proces in bom moral zavestno delati z jezo.
Eden od večjih ovir za odločitev odhoda od odnosa so bili otroci. Na vsak način sem si prav zaradi njiju želel, da bi odnos, četudi ne v obliki, kot sem si ga sam želel, vseeno obstal. To bi pomenilo, da bi bil z njima lahko veliko več kot pa sem sedaj. Sploh si nisem na začetku znal predstavljati, kako bi to lahko izgledalo. Potreben je bil čas, da je vse skupaj dozorelo in da sem spoznal, da bom lahko z otrokoma bolj pristen, ko bom sam z njima, da se jima želim kazati v taki luči in ne kot oče, ki je stalno v konfliktu in ki ni sproščen. Tako da zdaj še bolj cenim vse popoldneve in vikende, ko smo skupaj in se jima takrat posvetim v polni meri. Iščem tisti trenutek, ko se otrok umiri in ko pove stvari, sploh večeri so taki, res pa je, da se tako kot jaz oni še hitreje spreminjajo in kar je danes še pravilo pri njima, se lahko jutri že popolnoma spremeni in že spet iščem nov pristop.
Zelo se umirim v naravi in tja vodim tudi njiju, saj vidim, da tudi njiju nagovarja lepota narave.
Pod roke mi je kmalu po odhodu prišla knjiga Izzivi očetovstva po ločitvi. Zelo praktično so prikazane pasti nezdravega življenja, prehrane, spanja, prehitrih novih odnosov in še in še, priporočam. Zavedam se, da smo narejeni po pravilih fizike, zato skušam kot prvo poskrbeti za dovolj spanja in gibanje, zraven pa še molitev in prepuščanje, saj vedno znova pridem do točke, ko se spet zavem, da nisem vsemogočen.
Veliko mi pomeni ponovna povezava s primarno družino, nečaki. Tudi pevski zbor mi pomeni eno varno okolje, kjer se dobro počutim in sem sprejet. Zelo vesel sem bil tudi ustanovitve skupine za razvezane Srce ob srcu v mojem kraju, prav tako obiskujem tudi skupino za moške. Včasih se mi zazdi, da sem si mogoče naložil že skoraj preveč, in da se s tem izogibam tistemu srečanju s samim seboj, ko je včasih res težko biti sam. Prepuščam in bom videl, kaj je dobro in kaj je tisto, kar lahko mogoče malo počaka.
Če kaj, me je moja zgodba razpada zveze naučila veliko o prepoznavanju manipulacij in postavljanju meja. Na misel mi pride primer punce in fanta. Fantu je bila punca zelo všeč, vendar je na zmenek zamudila pol ure, brez obvestila ali opravičila. Fant zadeve ne komentira in zmenek je uspeh. Vendar tudi na naslednjem zmenku punca zamudi, zopet brez opravičila ali razlage. Fant izrazi, da ga to moti in ga zanima, zakaj tako ravnanje. Prosi jo, da naj mu naslednjič sporoči če bo zamudila. Tu pa se zgodi manipulacija, ko punca zgodbo obrne in namesto pričakovane razlage ali opravičila ost usmeri nazaj v fanta. Ga obtoži, če mu je sploh všeč in ali jo ima sploh kaj rad. Fant na to ni pripravljen, zato se avtomatsko začne zagovarjati in dokazovati, vendar ta odnos že od štarta nima zdrave podlage.
Malo me je presenetil odziv nekaterih prijateljev, ki so ob moji zgodbi odprli tudi svoje izkušnje in šokiran sem bil, koliko parov živi, na papirju, v odnosih, ki to sploh niso. Ob tem se zavedam, da je včasih potrebno zbrati ogromno moči in poguma, da si priznamo stvari, in da potem tudi upamo in zmoremo narediti korake naprej, četudi sami, brez pomoči partnerja.
Kaj dobrega potegnem ven iz vsega?
Se učim ponižnosti in prepuščanja in zaupanja v božjo voljo. Da četudi se mi zdi, da bom lahko vse naštudiral in bom imel stvari pod kontrolo, me bog lahko hitro postavi na trdna tla. Je pa res, da sem za nekatere stvari pa odgovoren tudi povsem sam in tam Bog želi, da sam delujem in sprejemam odločitve.
Vse to me spreminja, da sem drugačen, v odnosu do sebe, bližnjih, sodelavcev ali povsem naključnih ljudi, saj bolj jasno vem, kaj si želim, kaj dopuščam, česa pa absolutno ne in to tudi upam jasno povedati. In ja, strah je v večini primerov hujši kot sama posledica. In ko enkrat uspem premagati ta strah, potem se lahko zgodijo velike stvari.
Rudi Potočnik

Srečanje skupine Srce ob srcu_Ljubljana

V ponedeljek  20 . februarja 2017  ob 16. 45 h se bo zopet srečala skupina Srce ob srcu_Ljubljana. Ob ljubečem poslušanju si bomo podelili osebno izkušnjo ob temi:

»Če hočeš, me moreš očistiti.«(Mr 1,40) Česa?  Jeze, žalosti, osamljenosti…

Če vsak dan ne gojim radikalne hvaležnosti, potem prevlada primerjanje in zamera. Če prosiš za vsakdanji kruh, veš, da ti je darovan. Če pa ne prosiš, začneš svoje lastne napore, potrebe, cilje in samega sebe jemati daleč preveč resno. Hvaležnost je zdravilna, po njej me Bog lahko ozdravlja.

Bog mi daje moč, da lahko nase gledam z mirom in sočutjem, brez neskončnega vrtanja, obsojanja in jeze, kar običajno čutim do svoje lastne nepopolnosti. To bo prebudilo zavest, kdo v resnici sem, Božja hči, Božji sin. Indijski jezuit de Mello je rad dejal: zavedanje, zavedanje, zavedanje… Ko enkrat svoje neločljivo notranje dostojanstvo jasno vidimo, se igra zla in odvisnosti začne podirati. Zlu uspe vedno zato, ker izhaja iz prikrivanja in nezavedanja. Zlo nas prisili v dvom o našem neločljivem dostojanstvu. Tako kot pri Jezusovih skušnjavah v puščavi, kjer satan začenja vsako skušnjavo z isto vrstico: »Če si Božji Sin.« (Mt 4,3.6). Ko enkrat dvomimo v svojo istovetnost in dostojanstvo, bomo zlahka zdrsnili v odvisnost in nezavedno. Zlahka bomo delali zlo in ga niti ne imeli za zlo, se predajali nehvaležnosti in primerjanju, obupavali in se smilili sami sebi.  Ko pa smo zasidrani v svojem neločljivem in resničnem dostojanstvu, v svoji resnični identiteti, nam tudi naše slabosti in grehi ne bodo jemali poguma. Ljudje, ki vedo, kdo so, zlahka vedo tudi, kdo niso.

(Parkirate lahko na dvorišču za cerkvijo.)

Povabljeni vsi z izkušnjo razveze, ki želite v svoji stiski vstopiti v proces duhovne rasti. Prijavo v skupino pošljite na e-naslov: razvezani.srce@gmail.com

VEČ INFORMACIJ O SKUPINI

Kdor lahko in zmore povabljen tudi k sveti maši, ki bo v Marijini kapeli ob 19h

in

potem še na predavanje:

Predavanje »Če hočeš, me moreš očistiti.«(Mr 1,40)

Predavatelj: P. Franc Kejžar, DJ

Kdaj: v ponedeljek 20. februarja ob 19.45

Kraj predavanja: Marijina kapela pri sv. Jožefu na Poljanah v Ljubljani

K Jezusu je prišel gobavec in ga na kolenih prosil: »Če hočeš, me moreš očistiti.« In ga je ozdravil. V podobni situaciji stiske, osamljenosti, zapuščenosti, žalosti, jeze… se lahko vsakdo znajde in se v svoji prošnji molitvi obrne na Jezusa. Jezus lahko pomaga, Jezus lahko ozdravi, ko se človek v veri obrne nanj. Lahko pa si pomagamo tudi sami in drugi nam pomagajo, ko se srce v zaupni molitvi in povezanosti z Jezusom osvobodi strahov, spon, zamer in zadiha bolj sproščeno. Govor bo o tem, kako nam Jezus sam lahko pomaga in kako si v povezanosti z Jezusom lahko pomagamo sami in kako nam lahko pomagajo drugi.

 

Predavanje »Če hočeš, me moreš očistiti.«(Mr 1,40)

Predavatelj: P. Franc Kejžar, DJ

Kdaj: v ponedeljek 20. februarja ob 19.45

Kraj predavanja: Marijina kapela pri sv. Jožefu na Poljanah v Ljubljani

K Jezusu je prišel gobavec in ga na kolenih prosil: »Če hočeš, me moreš očistiti.« In ga je ozdravil. V podobni situaciji stiske, osamljenosti, zapuščenosti, žalosti, jeze… se lahko vsakdo znajde in se v svoji prošnji molitvi obrne na Jezusa. Jezus lahko pomaga, Jezus lahko ozdravi, ko se človek v veri obrne nanj. Lahko pa si pomagamo tudi sami in drugi nam pomagajo, ko se srce v zaupni molitvi in povezanosti z Jezusom osvobodi strahov, spon, zamer in zadiha bolj sproščeno. Govor bo o tem, kako nam Jezus sam lahko pomaga in kako si v povezanosti z Jezusom lahko pomagamo sami in kako nam lahko pomagajo drugi.

2_Pogled na preteklost

battleV vaši izkušnji ste se srečevali z osebno stisko, iskanjem smisla in postavljanjem novih temeljev. Kako se je začela pot okrevanja po težki izkušnji? Kaj vam je pomagalo, da ste se začeli izvijati iz obroča zakajev, jeze, globokega razočaranja?

Vera in duhovno spremljanje. Na nek način, ko se vse razdeli; otroci, premoženje, prijatelji, ostaneš tudi sam nekako razdeljen ali razdrobljen. V tej svoji bedi ali temi sem še najbolj zaznavala, ljubečo prisotnost in podporo Boga, ki ne obtožuje, ne kara, ne grozi s kaznijo ipd., ampak je ena  sama Ljubezen in Usmiljenje. Če mi že pokaže na moje grehe, je to vedno na očetovski, ljubeč način. Npr. »Draga moja, skrbi me zate, poglej kaj delaš, škoduje ti.« Vse drugo, kar se ne da podpisati pod »ljubljena si in dragocena«, prihaja od hudega. Vsak dan je zame postal priložnost za učenje, komu dati besedo, kar se prepozna po sadovih. Npr. Bog mi daje moč, hudič mi jo jemlje. Bog me opogumlja, hudič pa straši. Bog mi daje tolažbo in mir, hudič pa obup in nemir.  Sliši se dokaj enostavno pa ni. Da lahko res svobodno vstopim v dialog z Bogom, je to garanje. Molitev, ki enkrat deluje, drugič ne prodre skozi temo stiske. Včasih se borim tako rekoč »do krvi«, ker je naval slabih misli tako močan. Molitev s telesom ob Božji besedi meni najbolj pomaga, ker celostno razbije blokade, ki me ovirajo pri povezanosti z Bogom.

Duhovno spremljanje je v vsaki močni stiski res velika pomoč, kajti biti slišan in imeti priložnost, da izrečeš, kar boli, je osvobajajoče. Pri duhovnem pogovoru gre v bistvu za to, da ti drugi pokaže zrcalo, da spregledaš, kje se vrtiš v krogu, ne vidiš pasti ali vlečeš za sabo nepotrebna bremena. Duhovni spremljevalec v molitvi sledi božjemu navdihu, da ti odmaši ušesa za tisto, kar nočeš slišati, pomaga spregovoriti o tem, kar boli, spodbudi k temu, da se rešiš gobavosti samopomilovanja in shodiš v novo življenje. Duhovni spremljevalec kaže na Boga, odpira vrata, ravna pot…da lažje sprejmeš Njega, ki te Edini lahko odreši, spremeni, prenovi, usposobi za novo poslanstvo.


(Intervju novinarke Darje Ovsenik z ženo, ki je zaznamovana z eno od preizkušenj, za katero psihologi pravijo, da je poleg smrti družinskega člana najtežja – z razvezo zakona, je nastal v postni akciji Dotik usmiljenja na Iskreni.net)

…se nadaljuje…

8. srečanje: Rahelin vinograd

rvRahelin vinograd je prostor sprave. Udeleženci, ki pogosto doživljajo globoko jezo nase ali na druge, izkusijo odpuščanje. Najdejo mir. Življenje je obnovljeno. Občutek smisla in pomena za prihodnost je odkrit.

Rahelin vinograd Vam lahko pomaga izkusiti Božjo ljubezen in sočutje v globini. Ustvarja prostor, kjer lahko moški in ženske delijo, navadno prvič, svoja najgloblja čustva o splavu.

Kaj pomeni »Rahelin vinograd?«

Ime »Rahela« izhaja iz Stare zaveze Svetega pisma. O njej piše tudi prerok Jeremija: »Tako govori GOSPOD: Glas žalovanja se sliši v Rami, bridko jokanje. Rahela objokuje svoje otroke, ne dá se potolažiti zaradi otrok, ker jih ni več. 

Zakaj vinograd?

Podoba vinograda prinese mnogo predstav. To je prostor, kjer trte rastejo, so obrezane, privezane in očiščene, da morejo dajati obilnejši pridelek.

Predavatelj: p. Tomaž Mikuš, DJ

Kdaj: 25. 04. 2016 ob 19:45

Kje; V Arupejevi dvorani v Duhovnem središču sv. Jožefa

( Vhod iz parkirišča za cerkvijo)