Search
Mail RSS Google+ Facebook Twitter

Tag Archives: Ignacijev dom duhovnosti

Silvestrovanje Skupnosti Srce 2017

SILVESTROVANJE

Predrage in predragi,

za sebe bi lahko dejal, da me je kar odneslo, morda v spominu na preteklost, ko sem se na nek način predal vasovanju. Ker pa ne vem, kako je nek drugi občutil to neko moje razpoloženje sem se naučil, da se čim prej opravičim, če tudi samo vljudnostno.

Pri damah nikoli ne vem povsem njihovih pričakovanj. Dobil sem občutek, da sem lahko zamudil….

Pa je dejstvo, vsaj tako razumem, da svojega zakonskega odnosa ne more nič izničiti.
Četudi je bila moja zavest pred triintridesetimi leti  kakorkoli okrnjena, je bila moja. Zato se strinjam z izjavo škofa Petra Štumfa, da je to pregloboka človeška vez, da bi ne pustila globoke posledice na človeški duši. To povem, ker sem v preteklosti doživel kot pripombo na “moje obnašanje”, v smislu, da nisem nikdar zaključil odnosa s svojo “bivšo” ženo. Moja žena je mati moji hčeri, nanjo sem ponosen, žal pa toliko prizadet, da ji ne znam pokazati, na način, da ne bi občutil nekaj sramu…..

Se zahvaljujem vsem prisotnim, ki smo bili skupaj. Moram povedati, da takšnega silvestrovanja, še ni bilo v Skupnosti Srce, zdi se mi, da smo dobili zagon, predvsem zaradi odprtosti vseh, ki smo bili tam. Imam vtis, da je bila navzoča Božja volja, ker ni nihče imel tako izdelanega načrta, da bi pred dogodkom mogel napovedati, kako lepo je bilo preživeti to najdaljšo noč v letu.
Pred natančno sedemnajstimi leti, sem se na silvestrovanju poškodoval, zaradi nečesa, kar ne morem povsem opisati. Bila je huda preizkušnja trpljenja in prizadetosti….

Tomaž R.

SILVESTROVANJE

Praktično ves december se ob srečanju z enim ali drugim sorodnikom ali prijateljem, kar samo po sebi postavlja vprašanje » kje boš silvestrovala«. Jaz sem letos že kaj kmalu imela odgovor. Na odboru skupnosti Srce smo se pogovarjali tudi o programu silvestrovanja in sem vprašala, če obstaja možnost prenočitve. Ko je p. Tomaž rekel, da lahko dobimo prostor in blazine, je bilo že skoraj odločeno. Tisti dan je bila z mano v Ljubljani hči in ko smo se vračale domov, sem nekajkrat ponovila, da če dobim vsaj še enega iz našega konca, bom silvestrovala v Ljubljani. Potem pa približno na polovici poti preblisk – pa saj tudi če ne gre nobeden, poznam pot in tudi že precej članov Srca, – grem, pa četudi sama. No ni mi bilo treba sami, pa tudi prav veliko prepričevanja ni bilo treba, da smo se štirje, ki se sicer srečujemo v skupini Srce ob srcu v Novi Gorici, na zadnji večer leta 2017 odpeljali proti Ljubljani.

Ob prihodu je bilo v dvorani že pravo praznično vzdušje. Okraševanje v polnem teku, miza že dodobra obložena in dobre volje tudi v izobilju. Vedno znova me na srečanjih »srčkov« fascinira dejstvo, kako hitro smo si vsi domači. Se vidiš enkrat pa se ob naslednjem srečanju pozdraviš kot da se poznaš od nekdaj.

Ob desetih smo se zbrali v kapeli pri sveti maši. Mislim, da smo bili vsi presenečeni nad obiskom, saj se nas je pri maši zbralo kar 42. P. Tomaž nas je pred začetkom maše povabil, da se ob umirjeni glasbi sprehodimo skozi celo leto in podoživimo ter se zahvalimo za vse lepe trenutke, ki so nam bili podarjeni. Ob nenehnem negodovanju in kritiziranju, ki nas dan za dnem bombardira iz vseh stran (mediji, družba) je bil »sprehod« skozi lepoto prehojene poti pravi balzam in potrdilo, da je kljub vsemu lepo živeti. Ob vsem negativizmu, ki žal preveva našo družbo se res premalokrat zavemo, da nam je ob vsem podarjeno tudi ogromno lepega, da smo kljub težavam s katerimi se soočamo deležni ogromno darov, da smo lahko srečni, da imamo eden drugega, da se opogumljamo in spremljamo skozi prepreke življenja.

Po maši smo se malo okrepčali in si nato na terasi Ignacijevega doma ogledali ognjemet ter si voščili. A s praznovanjem še zdaleč nismo končali. V dvorani smo nazdravili s penino. Ob glasbi, karaokah, plesu in celo tomboli ter seveda mizi, ki je bila obložena z vsem kar ti srce zaželi, so ure kar prehitro minevale. Večina se jih je ob uri, ko običajno že vstajamo odpravila domov, nekaj pa nas je prespalo kar v domu. Kava, ki jo je zjutraj skuhala Gena, nas je dodobra razvedrila ter prebudila in prav nikomur se ni mudilo domov. Podoživljali smo najdaljšo noč, iskali izboljšave za naslednje silvestrovo, si delili zgodbe in veselje, da se kmalu spet srečamo. Mislim da je dovolj zgovoren podatek da smo se razšli šele okrog enih popoldne in kakšnih posebnih besed, da nam je bilo vsem zelo lepo niti ni treba.

Vsem, ki smo bili skupaj, in vsem tistim, ki ste silvestrovali drugje, želim obilo Božjega blagoslova na vseh poteh in v vsakem dnevu tega leta. Naj Bog vsem da moči, da bomo kljub težavam in stiskam zmogli iskati in najti dobro, ter se veseliti drobnih radosti, ki nam jih vsak dan podarja.

In ja, seveda bo čez leto veliko priložnosti za srečanja, a vseeno že sedaj vsem, še posebej tistim, ki ste letos zbirali pogum, vabilo, da se srečamo na Silvestrovo 2018. Prepričana sem, da nikomur ne bo žal.

Magdalena Krašna