Search
Mail RSS Google+ Facebook Twitter

Velikonočno voščilo

Vsem srčkom in srčicam iz srca voščim veselja vstajenja, ki nam je podarjeno in smo vanj povabljeni. Druga beseda za vstajenje je lahko tudi ljubezen. Ljubezen oživlja ta svet in zdravi vse rane. Tudi tvoje in moje. Kristus, na križu in iz križa vstali pokaže prav to!

Kristus pokaže, da je Bog brezmejna ljubezen: takšnega ga spoznamo le v sprejetem in podarjenem odpuščanju. Odpuščanje je izkušnja ljubezni, ki je večja od vsakega zla. Ljubezen hkrati razodeva istovetnost Boga, ki ljubi brez mere, in istovetnost človeka, njegovega sina/hčere, vedno in v vsakem primeru ljubljenega/e. Zato velja, da je odpuščanje več kot obujanje mrtvih.

Učlovečenje Kristusa je ljubezen v dejanju in resnici. Jezus je prvi, ki živi ljubezen. On je Sin, ki vse prejema od Očeta in razdeli z brati: njegovo življenje je ljubezen, ki jo prejema in daje.

Jaz sem, ker me on vidi in ljubi: moj jaz je ljubezen, s katero me on ljubi. Ustvaril nas je za ljubezen in vsako naše hudo je »njegov« neuspeh, zaradi katerega trpi. Kdor ljubi, nosi hudo ljubljenega.

Ljubezen do sovražnika je bistvo krščanstva, ker pokaže Božjo brezpogojno ljubezen. Mera za Božjo milost ni naša dobrota, ampak hudobnost. Njegova zastonjska ljubezen je za nas edino zdravilo in zanj edino ustrezno razodetje.

Ljubezen ni nikdar zaslužena; je vedno nezaslužena, zastonjska in dar drugega. Ljubezen je prisotnost. Njeno znamenje je radost.

Ljubezen se izraža v »delovanju«. Kdor ljubi, dela za drugega, ki ga je postavil v svoje središče, je kakor sonce, ki daje luč in življenje.

Ljubezen ne sodi, vendar ni brez razlikovanja. Ljubezen do sovražnika zna razlikovati med dobrim in zlim. Ne ločuje ljudi na dobre in slabe. Razbira situacije, dejanja in reakcije, da ugotovi, kaj tu in zdaj bolj pomaga bratu.

Preko carine smrti ne gre nič od tega, kar imaš: tvoje bogastvo je samo ljubezen, ki si jo dajal. Vera, upanje in drugi darovi na koncu prenehajo; ostane samo ljubezen, ki nima konca (1 Kor 13,8 sl.). Kajti Bog je ljubezen in samo tisti, ki ljubi, prebiva v Bogu in Bog v njem (1 Jn 4,16).

P. Viljem Lovše