Search
Mail RSS Google+ Facebook Twitter

Članek v Nedeljskih novicah”Ločitev ni neodpustljivi greh”

Novi pogledi Katoliške cerkve na razvezane

Dandanašnji se na Slovenskem razdre vsak tretji zakon. Ne glede na to, ali sta se zakonca poročila tudi cerkveno ali samo civilno, so posledice ločitve zelo podobne: pade življenjsko poslanstvo, mnogi so deležni velikih izgub na finančnem in čustvenem področju, način življenja se bistveno spremeni. Psihologija uvršča ločitev v sam vrh glede na jakost stresa, ki pogosto postane kroničen in povzroči tudi težke odvisnosti ali bolezen.

Spremembe za premike

Kot navaja Statistični urad Republike Slovenije v poročilu za Eurostat, je število razvez zakonskih zvez v obdobju po drugi svetovni vojni iz leta v leto raslo. Od približno 700 razvez v prvi polovici petdesetih let je do leta 1985 naraslo na 2.500. Po tem letu je sledilo desetletno obdobje zniževanja števila razvez zakonskih zvez, ko jih je bilo najmanj leta 1995: tisto leto je bilo razvezanih 1.585 zakonskih zvez. Odtlej se število razvez spet vztrajno vzpenja.
Razvezane zakonske zveze so pred razvezo trajale povprečno 14,1 leta. V zadnjih dvajsetih letih se je najbolj povečalo število tistih parov, ki so se ločili po več kot 15 letih zakona (polovica razvez v letu 2014). Zelo malo je bilo razvez zakonskih zvez, ki so trajale manj kot eno leto (v 2014 manj kot odstotek).
Demografska podoba Slovenije se ujema s splošnim tokom v razvitih državah. Med institucijami, ki naj bi se na spremembe odzivale, je tudi Katoliška cerkev. Ob tem pater Tomaž Mikuš, sicer duhovni spremljevalec skupnosti Srce, ki povezuje razvezane v Cerkvi, pove: “Razveza oziroma ločitev ni neodpustljivi greh in razvezani niso na vekomaj obsojeni grešniki. Nihče, še posebej kristjan, se ne poroči z namenom, da se bo kasneje ločil. Kakorkoli je že boleča ločitev za vse, ki so vključeni, in srce parajoča za vse, ki so z njo soočeni, ne da bi si jo želeli, se Bog lahko dotakne zlomljenih src in življenj ter jih ponovno obnovi.”
Dopolnjuje ga pater Viljem Lovše, duhovni spremljevalec skupin Srce ob srcu: »Najpomembnejše je, da sočloveka, ki je doživel ločitev, človeško sprejmemo, ga spoštujemo in mu pomagamo, da se zave, da je še vedno dragocen, da Bog nanj računa in da je ta preizkušnja zanj priložnost za rast in dozorevanje, duhovno in človeško. Papež Frančišek še posebej poudarja, da je vsak človek v procesu in počasi raste v ljubezni. Zato od njega ne moremo najprej zahtevati, da se drži pravil, ampak mu pomagati, da znova zaživi svojo dragocenost in vrednost, ki mu je noben neuspeh ali greh ne more vzeti. Prav zaradi te usmiljene drže je papež med sinodo doživljal tudi trenutke potrtosti zaradi skušnjave nekaterih, ‘da bi spremenili kruh v kamen, da bi ga metali v grešnike, v šibke in bolne’.”
Sinoda o družini, kot tedanji predsednik Slovenske škofovske konference je na njej sodeloval novomeški škof Andrej Glavan, je o delu z ločenimi med drugim rekla: “Predvsem je treba sprejeti in spoštovati trpljenje tistih, ki so po krivici utrpeli ločitev ali razvezo ali zapuščenost, ali pa so bili zaradi nasilja sozakonca prisiljeni prekiniti skupno življenje. Ni preprosto odpustiti prizadejano krivico, vendar milost omogoča tudi to. Iz tega sledi nujnost dušnega pastirstva sprave in posredovanja (mediacije), tudi v posebnih ustanovah za pogovor, ki naj jih ustanovijo škofije. Prav tako je treba nenehno poudarjati, da je nujno iskreno in ustvarjalno blažiti posledice ločitve ali razveze pri otrocih, ki so v vsakem primeru nedolžne žrtve. Otroci ne smejo postati ‘predmet prepira’. Namesto tega je treba najti najboljše načine za premagovanje travm ločitve staršev in jim omogočiti čim bolj neobremenjeno odraščanje.”
Karmen Kristan, ki se razvezanim v Cerkvi poglobljeno posveča in tudi sama deli to izkušnjo, ob že navedenem dodaja: “Posinodalna spodbuda papeža Frančiška z naslovom Radost ljubezni postavlja človeka na prvo mesto, pred vsa pravila, zakone, zapovedi. Vse to naj namreč človeku služi za rast v ljubezni, ne pa kot sredstvo za izločanje ali obsojanje. Za to je potrebno usmiljenje, ki ne obsoja, ne kaznuje, ne prepoveduje, ampak sprejema v ljubezni ter s tem omogoča spreobrnjenje. Papež spodbudi k novemu pastoralnemu pristopu do razvezanih, da se nas sprejema in spremlja v naši edinstveni zgodbi, razločuje, kaj bi nam v naši težki situaciji in na poti v novo življenje najbolj pomagalo, tudi z ljubečim vključevanjem v življenje Cerkve, katere del smo. V tem duhu je tudi odločitev glede prejemanja zakramentov vezana na posameznika in njegovo situacijo znotraj njegove družine in občestva vernih.”

Skupnost in skupine razvezanih

Skupina Srce je bila ustanovljena leta 2003 na pobudo dveh razvezanih žena, Helene Reščič in Vilme Modrc, ter ob podpori jezuitov, ki so skupini nudili prostor in duhovno spremljanje ob zavzemanju patra Viljema Lovšeta. Skupina si je zastavila cilj, da pomaga tistim razvezanim, ki so že preboleli akutno stanje po razvezi in jim ponudi možnost dejavnejšega vključevanja v življenje Cerkve. Pri duhovni rasti članom zelo pomaga medsebojna podpora, ki jo živijo predvsem na neformalnih srečanjih (izleti, letovanja, praznovanja). V zadnjem letu je skupina zrasla v skupnost, ki se srečuje vsak četrti ponedeljek v mesecu pri večerni maši in predavanju pri sv. Jožefu v Ljubljani. Zaradi potrebe ločenih po močnejši podpori skupine pri okrevanju po razvezi so v zadnjih dveh letih nastale še skupine za samopomoč Srce ob srcu. Te se sestajajo na Suhi pri Škofji Loki (vsak tretji četrtek ob 19.30 v župnišču), v Ljubljani (vsako četrto sredo ob 19.30 v župniji Dravlje) in Novi Gorici (vsak tretji torek v župniji Kristusa Odrešenika). Skupine delujejo po ignacijanski metodi duhovnega pogovora, ki temelji na podelitvi osebne izkušnje in empatičnem poslušanju brez komentarjev, nasvetov ali teoretičnih mnenj. Vsak pride do besede in vsak je mojster svoje izkušnje. Po načelu: “Če res poslušamo, nam Bog lahko govori po drugem človeku, nam daje moč in nas spreminja.”
Skupine so odprte za vse z izkušnjo razveze partnerskega odnosa, ne glede na to, če so bili poročeni ali ne, če so še v postopkih ločevanja, če se nahajajo v prvih letih samskega življenja ali pa je od razveze minilo že precej let in so sedaj morda že v novi partnerski zvezi. Ne glede na to, koliko časa je preteklo od razveze, bolečina, ki je bila potlačena, neozaveščena in ne izpovedana, ne zastara, ampak se zapiše v duha in telo in zastruplja odnose.
Za sodelovanje v skupinah vernost ni pogoj, pomembna je le “pripravljenost slediti programu, iskreno sprejeti in se odpreti Božjemu delovanju, ki edino lahko resnično prenovi naše življenje”. Kot ugotavljajo, psihologija od trpljenja večinoma beži, duhovnost pa ga sprejme in uporabi kot priložnost za srečanje ter razodevanje božje moči v človekovem življenju.
V ustanavljanju so nove skupine v Ajdovščini, Celju, Radljah ob Dravi, Postojni, Mariboru, Brežicah in Kopru. Na novo je v okviru Skupnosti Srce nastala še Skupina za okrevanje po razvezi SR, ki se tedensko srečuje pri sv. Jožefu v Ljubljani in sledi duhovnem programu dvanajstih korakov Anonimnih alkoholikov. Več o skupnosti Srce, srečanjih skupin in dogodkih najdete na spletni strani:http://srcerazvezani.si/.
Karmen Kristan iz upravnega odbora skupnosti Srce ob tej priložnosti izreka prijazno povabilo: “Vsi, ki bi želeli ustanoviti skupino za ločene v svojem kraju, prejmete vso našo podporo z gradivom, uvajanjem v metodo, možnostjo promocije na družbenih omrežjih, uvodnim predavanjem s pričevanji. Za več informacij me lahko pokličete na mobilni telefon 041 955 219.”

Vseslovensko srečanje
Skupnost Srce je v sodelovanju z Medškofijskim odborom za družino lani oktobra pripravila prvo vseslovensko srečanje ločenih z naslovom Življenje po ločitvi. Sledili so papeževi pobudi, da morajo razvezani in tudi ponovno poročeni dobiti jasno sporočilo, da niso izločeni iz Cerkve, da so sprejeti in da ostajajo del občestva. Pri tem jih navdihuje stavek iz 8. poglavja apostolske spodbude Radost ljubezni, ki se glasi: »Cerkev mora skrbno spremljati svoje najslabotnejše otroke, ki trpijo zaradi ranjene ali izgubljene ljubezni in jim vlivati upanje in zaupanje.« Srečanje je pomagalo k prepoznavanju potreb razvezanih v Cerkvi z močno spodbudo za vključevanje v obstoječe skupine samopomoči in nastajanje novih. Med mašo je približno sto udeležencev iz vse Slovenije prisluhnilo priložnostnemu nagovoru ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta.

Obhajilo da ali ne
Nadškof Stanislav Zore pri maši na prvem vseslovenskem srečanju ločenih: “Večkrat sem že slišal in morda tudi vi v sebi nosite to misel, da Cerkev prepoveduje dostop do evharistije tistim, ki so se ločili. Dogaja se, da nekdo doživi ločitev svojega zakona in misli, da zaradi tega ne more več v polnosti sodelovati pri sveti maši. Kdor doživi brodolom svojega zakona, pa kljub temu še naprej živi svojo zakonsko zvestobo, ki jo je obljubil ob poroki in zato ne vstopi v novo zvezo, pač pa po svojih najboljših močeh živi obljube, dane pri sklenitvi svetega zakona, sme povsem upravičeno prejemati tudi obhajilo. Seveda pa mora preveriti, če je odpustil to, kar se mu je zgodilo. Njegovo srce mora biti vedro in čisto, brez zamer, brez sovraštva, brez maščevalnih misli. To mora biti srce, ki se ga je v svoji usmiljeni ljubezni dotaknil Gospod in ga očistil. Takšni ljudje lahko v polnosti sodelujejo pri sveti maši in prejemajo tudi sveto obhajilo.”

Vladimir Jerman

Vir: http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/v-tiskani-izdaji-nedeljskih-novic-preberite-za-vsako-rojstvo-280-evrov