Search
Mail RSS Google+ Facebook Twitter

Duhovni vikend za razvezane “Srce ob srcu”

Duhovni vikend za razvezane »Srce ob srcu« je potekal od 20. do 22. januarja v Domu Bratstva na Zaplani http://domzaplana.si/

Zbralo se nas je 23 pogumno odločenih, da vstopimo v okrevanje od traume ločitve s pomočjo zakramentov (evharistija, spoved, bolniško maziljenje), podelitve svoje življenjske zgodbe, meditacij, skupne in osebne molitve ter premišljevanj. Doživeli smo izkušnjo osvoboditve, ko smo z drugimi v varnem prostoru, pošteno in odkritosrčno delili osebno izkušnjo.  Bog nam je v obilju izlival moč in usmiljenje. Osvobajal nas je bremen preteklosti, ki so se skozi solze izlila v božje naročje.
Vikend je vodil p. Tomaž Mikuš z ekipo (Karmen Kristan, Sonja Ramovš in Gena Pupis).  Gena in Sonja sta dobro poskrbeli za naše želodčke predvsem z odličnimi, domačimi enolončnicami. Vodili sta tudi skupini za podelitev osebne izkušnje poleg  Karmen in Tomaža.

Prvi dan smo plesali v krogu, spoznali eksamen in drug drugega. V naslednji dan smo vstopili s obredom pitja iz “Keliha grenkobe”, ki je odprl vrata v naše življenjske zgodbe. Karmen nas je popeljala v molitev s telesom in v prepoznavanje in izražanje jeze, preoblečene v žalost. Evharistija nas je povezala v Ljubezni in nam dala novih moči. Sprehod v lepoti Zaplane nas je poživil. Celonočno čaščenje nas je  zaobjelo v zahvalah za ta duhovno bogat dan.  V nedeljo smo vstopili z molitvijo s telesom, napisali pismo (bivši_emu možu_ženi, otroku, staršem..), sprejeli Gospoda v evharistiji in se poslovili po refleksiji vsega doživetega.

Duhovni vikend je bil naporen, izjemno bogat in zdravilen za naše rane. Hvala Bogu zanj!

Zapisala: Karmen

Odmevi udeležencev:

MOJE SPOZNANJE O SEBI

  1. Da sem zelo ranljiva – da se ne postavim zase. Šele začela sem se spoznavati: jezo, žalost. Ta leta je bilo to težko ubesediti, ker nisem imela sogovornika in sem se bala le – to spregovoriti, da ne bi bila zaznamovana. Svobodna volja – izbira poti.
  2. Da sem dragocena v Gospodovih očeh. Čustva jeze, žalovanja; so običajna in se ne morejo izraziti. Odpuščanje z Božjo pomočjo.
  3. Ponovno sem spoznala, da so občutki, ki sem jih prejela v primarni družini, lahko v delni meri ponovijo. Od mene, moje odrasle drže, da se vzamem resno, da ne želim drugim za vsako ceno ugajati, mi pa lahko pomagajo, da se osvobodim negativnih vzorcev iz primarne družine.
  4. Da sem pogumna, da preveč kritiziram sebe, da imam v sebi moč, da sem imela lepo otroštvo, čeprav nisem dobila besed potrditve.
  5. Da je Bog Ljubezen in nas nenehno kliče. Da je Sveti duh na delu, ki zelo tiho govori; slišimo ga lahko samo v tišini, molitvi, v čistem srcu. V taki skupini.
  6. Da je v meni še vedno veliko bolečine iz otroštva, da še gojim zamere, do ljudi, ki so me spremljali na poti ločitve. Da se moram opravičiti svojim otrokom. Da sem vseeno dosegla velik duhovni nivo in da sem že veliko naredila v teh letih na sebi. Da moram z možem narediti spravo.
  7. Gospod bo imel še veliko dela …, da bom bližje Njegovi podobi. V meni je še veliko bolečine, ki se ne da izreči. Potrpežljivost. Vse se zapiše v telo.
  8. Pogovor o ranah je nujen. Ranljivost je rojstni kraj pripadnosti, veselja, empatije, povezanosti. Hvaležnost, da si dovolim, da povem svoje rane. Vem, da sem izgovorila stvari, ki jih prej še nikoli nisem.
  9. Pogovori in podelitve izkušenj osvobaja, ker se počutim razumljeno in sprejeto. Skupina razvezanih je zdravilo in milost ne pa odvečno obujanje težkih spominov. Ni druženje z ranjenimi ne pomeni več teže zame in moje počutje. V drugih najdem sebe. Spoznanje, da so rane ločitve še zelo žive; primerjam se in se ne cenim.
  10. Spoznala sem, da je čas, da jaz naredim prvi korak v odpuščanju. V konkretnem primeru, da pristopim in se opravičim. Spoznala sem, da se je težko opravičiti in hitro najdem izgovore ali dejanja, da se mi ni potrebno opravičiti. Spoznala sem, da je primeren čas, da se z bivšim možem pogovorim in opravičim za moj delež v ločitvi, da sem ga prizadela. V tem času sem prebolela ločitev, sva v solidnih odnosih in to lahko naredim. Bi koristilo obema. Šele s tem bi lahko ločitev »zaključila« in bila mirna.
  11. Moje spoznanje je prišlo ob vprašanju zakaj sem se poročila z njim. Vse skozi sem imela, da je bila to ljubezen … včeraj sem prvič trčila v to razmišljanje.
  12. Čeprav uradno in fizično ločen NIKOLI NE BOM, kar je verjetno velik problem. Kako naj to prebolim? (želim si pomoč – sodelovanje bivše žene). Krivim sebe.
  13. Največje spoznanje, da nas je veliko s podobnimi zgodbami, pa vendar različnimi. Vsi smo, ko govorimo o ločitvi, žalostni, ko pa je potrebno ali nepotrebno, se znamo šaliti, smejati … Nismo si zaprli vrata. Enkrat ločen, vedno ločen, to je neizbrisno.
  14. Ločitev je križ. Še danes po 18 letih ne morem doumeti. SPREJEMANJE. Postaviti se zase. Avtoriteta je odsoten čustven oče.
  15. Kako malo se poznal ženo v njenih potrebah. Za mojo žalostjo se skriva jeza.
  16. Prišla do spoznanja, da nisem izražala potreb. Ob pisanju pisma bivšemu možu, sem prepoznala v sebi osebo, ki je naredila in razumela vse, da bi bilo za njega dobro (kot naredi mama otroku – sinu. Ko ne razmišlja o sebi … Zavedam se, kot da me v tem obdobju ne bi bilo. Kot moja mama. To je bil tudi njen napotek meni in njeno življenje …
  17. Globina in razsežnost ranjenega odnosa. Jaz – Luka/ jaz – Ana.

NAJMOČNEJŠE DUHOVNO ČUSTVO

  1. Oživela v vajah. Da sem v Božjih očeh razumljena, da je Jezus tisti najboljši sogovornik, na katerega se lahko obrnem.
  2. Tudi moj mož je dragocen v Gospodovih očeh.
  3. Ugotavljam, da bi potrebovala postenje oz. manj suhe hrane in več tekoče. Je pa res, da moje zdravstveno stanje ni optimalno.
  4. Mogoče kakšen sprehod več in še kakšen tak vikend.
  5. Da izženem strah iz srca in v težkih zadevah bolj zaupam v Božjo previdnost in rešitev. Prepričanje, da sem že zelo blizu svetlobi. Nadaljujem z delom v skupini.
  6. Predaj bolečine. Spusti iz rok, zadihaj. Moja nemoč – nekatere stvari ne moreš spremeniti. Način priprave programa mi je bil zelo všeč. Vse je bilo tako vodeno, da si lažje v sebi našel odgovore.
  7. Ponovna potrditev. To je izvrstno ………. Da …. Prestar za Boga … in podelitvijo osebne izkušnje. Sestopimo iz glave v srce, kajti Gospod naj….. spregovori na srce in On edini spreminja, ozdravlja, odrešuje. Maše!!
  8. Biti priča delovanja Boga, ko vidim, da ob nekaterih ljudeh, kako se stvari premikajo, osvetlijo, postanejo bolj ostre. Nič me ni bilo strah povedati. Rana prinese tudi veselje, radost in ne samo bolečino. Križ grenkobe. Napisati si pismo; to mi je bilo zelo dragoceno in ga potem prebrat drugim. Tega še nekaj časa nazaj ne bi mogla.
  9. Maše, obhajilo pod podobo »kruha«, maziljenje, križanje in vino grenkobe, molitev za ločence, sprava. Podelitev v skupinicah. Čudovito vodenje p. Tomaža. Duhovno pismo. Močna prisotnost Jezusa med nami.
  10. »Mir s Tabo« danes, ko sem začutila, kako je mir potoval okrog in nas vse objel. Poglobljeno prekrižanje: takrat sem začutila pomen križa telesno (očetova skrb, da sem ljubljena, prisotnost Svetega duha in objem). Molitev s telesom mi je odprla novo dimenzijo.  Začetek dneva s takšno molitvijo s telesom in afirmacijo bi lahko pozitivno vplivalo na dan.
  11. Jezus je vedel, da ga bo Juda izdal, a ga je vseeno izbral. Brez tega ne bi bilo križa in vstajenja. … Jaz seveda nisem vedela, da bo tak konec in ga tudi nisem pričakovala, a vendar je ta križ moja pot k globji povezanosti z Njim.
  12. Bog dopušča tudi ločitev. … Kaj je skupnega med  pravičnost – ljubezen.
  13. Jok, da gre iz človeka. Jokajo tudi ljudje, ki izgledajo duhovno močni. Izkušnje kako Bog res poskrbi. … Pri ločitvi gre za reševanje otrok, kože, ne stvari. … Pravniki imajo svoj pogled. … Ljudje so odprti. Močni ljudje.  … Pismo.
  14. Križ je resnica – bolečina je pot. … Vera je utemeljena na paradoksu (slabo spremeni v dobro). Kar ne moreš spremeniti – … Smrt ni dokončna – vmes je strah, bolezen?? … Vstajenje je brezmejno, brezčasno.
  15. Občestvo odrešuje.
  16. Da je v meni ogromno žalosti (solza), da sem se začela odpirat, da pa sem se odprla, je bila posledica moje osebne?? podelitve v skupini, ko sem podelila nekaj, kar nisem še nikjer; da sem dobila pogum – Bogu hvala!
  17. Intimni prostor ranljivosti – njena moč.

KAJ BI ŠE POTREBOVAL?

  1. Duhovne vaje, kjer bi se bolj poglobili v čustveno otroško ranjenost in zlorabo.
  2. Enkrat tedensko najmanj take ali podobne duhovne vaje. Drug ob drugem se potolažimo in okrepimo.
  3. Ugotavljam, da bi potrebovala postenje oz. manj suhe hrane in več tekoče. Je pa res, da moje zdravstveno stanje ni optimalno.
  4. Mogoče kakšen sprehod več in še kakšen tak vikend.
  5. … da izženem strah iz srca in v težkih zadevah bolj zaupam v Božjo previdnost in rešitev. Poglobiti želim to prepričanje, da sem že zelo blizu svetlobi. Nadaljujem z delom v skupini.
  6. Vloga očeta in mame v našem življenju in vpliv na kasnejše življenje. Kako zaščititi otroke ob ločitvi. Čustvena navezanost (čustveni partner kot otrok). Moje vrednote kot ženska in njegove kot moški.
  7. Iz bolečine v radost življenja preko petja, izraznega plesa, risanja, skratka nebesednih ustvarjalnih tehnik.
  8. Še več časa za pogovor in sprehod. Malo časa zase. Vodeno meditacijo ob BB.
  9. Poglobitev in pogovor o odnosih z otroki po ločitvi (izkušnje s sinovi, hčerami …). Duhovna spremljanja, poglabljanje.
  10. Več pogovorov v skupini. … da bi spet začela pisat (dnevnik, občutja, zahvale, pisma … karkoli, da bi delala bolj kontinuirano).
  11. Predvsem pogovore o ločitvi na tej duhovni – globoki ravni, kljub temu, da sem vsaj po moje že ogromno naredila oz. napredovala, je še vedno cela gora vprašajev.
  12. Kraj, kjer bom sprejet. Ker je to bolj jasno stroki, naj oni govorijo.
  13. Žal mi je, da sem spoznala izkušnje – zgodbo samo šestih ljudi. Na skupino bom še prihajala. Verjetno se bom odločila tudi za dopust na Murterju ali v Španijo po Ignacijevih stopinjah. Morda kaj za otroke ali o otrocih. Rada bi videla, da bi si izmenjali telefonske številke ali elektronske naslove.
  14. Kako bi se zbližal s hčerjo, da bi bila obvarovana občutkov krivde in strahu. Ustavim se v začaranem krogu. Vaje za praktično izražanje JEZE (žalost). Več časa za delo po skupinah.
  15. Poglabljanje vsega. Začutiti jezo. Od kje prihaja?
  16. Varno okolje kot je skupina Srce ob srcu, da lahko nadaljujem svoje okrevanje …
  17. Postavljanje meja – ???

POZITIVNA KRITIKA – Kaj bi spremenila?

  1. Dobrodošla taka srečanja. Še kar naprej tako. Mogoče bi bilo potrebno narediti reklamo za ta duhovna srečanja tudi v Družini. Pa kaj več o tem tudi napisati.
  2. Netočnost pri napovedanih točkah. Več skupnih izletov v naravo oz. vmesnega prostega časa. Celonočno bedenje me je izmučilo. Predlagam večerno ali jutranje češčenje. Npr. namesto refleksije – izlet na sončen dan.
  3. V trenutkih, ko me je zeblo, treslo od mraza in groze, sem si zaželela, da bi bil na voljo topel prostor, kjer bi se lahko pogrela. Hvala voditeljem za potrpežljivost, čakanje, trud in vodenje duhovnih vaj.
  4. Mogoče še kakšen sprehod več in še kakšen tak vikend.
  5. Nič ne bi spremenila. Vse mi je bilo všeč in bilo je dobro.
  6. Ne bi menjala skupine na duhovnih vajah. Več prostega časa po kosilu. Krajši sprehod v naravi. Tema na skupinah se razdeli na daljši čas Npr.: dopoldan: pred poroko, popoldan: po poroki, drugi dan: ločitev. Zaključek: Bilo je zelo, zelo lepo. Odlična kuhinja.
  7. Rada sodelujem v DU. Izvrstno in bogato pripravljen vikend. Pogrešala sem več časa za stik – skupno bivanje v naravi; v obliki podelitvenega sprehoda ipd.
  8. Zvečer prej zaključek.
  9. Hvala organizatorjem. Več petja in duhovnih plesov (kitara, inštrumenti). Več sproščenega druženja in pogovorov. Morda v naravi. Skupna adoracija v skupinah (tema, izročitve). Morda večja delitev dela, da ne bi bila majhna skupina preveč obremenjena s pripravo hrane.
  10. V splošnem zelo dobro organizirano. Hvala organizatorjem. Več petja in duhovnih plesov (kitara, inštrumenti). Več sproščenega druženja in pogovorov. Morda v naravi. Skupna adoracija v skupinah (tema, izročitve). Morda večja delitev dela, da ne bi bila majhna skupina preveč obremenjena s pripravo hrane.
  11. Na začetku dela s skupino sem imela težave pri začetku in koncu dela v skupini, ko smo se morali prijeti za roke. Ta kontakt me je motil in sem imela močno željo, da bi rekla, da se ne bi držala za roke, ker se ne poznamo, pa nisem. Nekako sem se navadila, ampak tega naslednjič rajši ne bi več.
  12. Majhne skupine so ok., Tempo – ko je treba. Če je vreme – izlet. Efektivno.
  13. Več gibanja v naravi – meditacije. Menjati skupino po dveh krogih.
  14. Bila sem v vlogi voditeljice skupine, udeleženke in kuharice. V prihodnje bi se bolj posvetila duhovni plati, za svojo rast in rast drugih.
  15. Duhovni dom z vso postrežbo (razbremenitev sodelavk). Več ritualov, kot je kelih bridkosti. Manj natrpano soboto. Kakšno pričevanje osebno.