Search
Mail RSS Google+ Facebook Twitter

UTRINKI UDELEŽENCEV IZ SKUPNIH POČITNIC NA MURTERJU

IMG_20160815_094720[1] »Lepo mesto Tisno, dobra hrana, super vzdušje, veliko duševne hrane. Dotaknila se me je molitev pri Marijini cerkvi, v meni je prebudila novo veselje, odpihnila je vse skrbi. Domov odhajam z novimi spoznanji in velikim veseljem.” (J.)


»Prvič sem se udeležil počitnic s Srčki. Sem zelo zadovoljen. Tudi molitve in premišljevanja so me zelo obogatile. Posebno bi se zahvalil patru Viliju. Njegove maše in pridige dajejo človeku nov polet. Hvala tudi vsem damam, ki so pripravljale enkratne obroke in skrbno delale v kuhinji.« (R.P.)


»Učila sem se živeti v skupini, preverjala svojo strpnost in ljubezen do bližnjega. Preko gradiv sem razmišljala o Božji besedi in mojih omejitvah. Vesela sem, da sem lahko poglobila svojo vero. Dragoceni so mi bili tudi trenutki, ko smo si izmenjali svoje zgodbe, ko je med nami raslo sočutje in smo se znašli v prostoru enakosti in razumevanja. Skupne maše, refleksije, križev pot, skupna v drug za drugega ob cerkvici sv. Konstancija, je krepila nIMG_20160814_193319[1]ašo pripmoliteadnost. Hvaležna sem, da sem se s partnerjem lahko udeležila našega Murterja, saj sem si odgovorila, da najina »ločenost« nikoli ne bo prešla. Bogu hvala za vse in vsakega posebej, še posebej za našega patra, ki nas vodi z Božjo ljubeznijo! (G.P.)


»Bivanje na morju je bilo razgibano – na zunaj in znotraj. Jedilniki so bili univerzalni in so pokazali ustvarjalnost v barvah, oblikah in vonjih. Veselili smo se enkratnosti vsakega kuharskega para. Vsak je iskal svoj prostor pod soncem – na skalah, pod bori, na hribu, v zalivčkih. Pač glede na razpoloženje. Tudi znotraj se je dogajalo. Vstopanje v svojo notranjost in skrivnost drugih je rojevalo globoke misli in besede, sprejemanje in spoštovanje, pa tudi odpore in strahove. Učili smo se sprejemanja različnosti. Vse skupaj nas je spreminjalo in povezovalo. Hvala vsem.«


»Srčki so pa zares pravi zlati srčki.« (L.J.)

»Sonce je veselo, srce je zapelo, da bi tebe objelo!«


IMG_20160811_145902[3]»Na Murterju sem tretjič. Vsakokrat sem doživljala drugače. Prvič, nas je bilo zelo veliko in sem začela s strahom, ki se je prelevil v premagovanje sebe in sočutje do drugih. V moči Gospoda in svetih maš! Drugič nas je bilo malo. Kot malo večja družina in resnično eno. Odprto srce in sočutje do drugih in do sebe. Po tretji izkušnji sem pa kar malo utrujena. Prebudilo se je veliko stvari, ki se jih moram še lotiti in dovoliti, da jih Gospod prečisti in vstopi v moje srce. Osebno so me krepile maše: dragocena v majhnosti in enkratnosti. Veliko medsebojnih pogovorov in zaupanja. Hvala vsem pridnim kuharicam za prečudovito okusno hrano. Hvala Gospodu za Murter 2016!«


»Bilo je veliko lepih trenutkov. Najbolj srečna pa sem bila, ko so me obiskali moji domači, ki letujejo blizu. Vnuki so tekali okoli mene, z enim sva plavala do boj. Ko so odhajali, mi je bilo tako hudo, da bi šla najraje kar z njimi.«


»Počitnice skupine SRCE, ki so bile letos devete zapored, so kraj srečanja in edinstvena priložnost, kjer vztrajno padajo maske. Vsak po svoje smo doživljali sebe in drugega skozi stike. Jedilnica je bila tudi oltar, ker smo drug drugemu darovali svoja čutenja v podeljevanju osebnega izkustva, kuhinja pa spovednica, kjer so ta čutenja dobila svoje ime. Hvaležen sem IMG_20160817_194152[1]Gospodu, da se nam je tokrat spet pridružil p. Vili ter nas duhovno spremljal. Jutranje maše, gradiva za premišljevanja in večerna izmenjava duhovnih doživetij. Vsake počitnice so po svoji vsebini enkratne in neponovljive. Letošnje so minile tudi v znamenju kulinaričnih dobrot, okusov, slasti. Hvala vsem s katerimi sem lahko bil. Bog vam povrni!« (T.R.)


»Duhovne vaje na Murterju so bile zdravilne zame. Prilagajanje, učenje ljubiti drug drugega kljub antipatiji… biti v bližini našega Očeta, biti v njem in spoznati, da brez njega ne zmorem preseči svojega boksanja s sencami.« (N.S.)


IMG_20160818_094441[1]

“Milostni čas. Kakšno obilje, da sem bila povabljena v lepoti morske idile premišljevati Božjo besedo in razmišljanja ob njej. Počutim se obdarjeno, da sem imela čas na tak način razmišljati o sebi, svoji zgodbi, odnosih…Skupne svete maše so vabile k povezanosti, da bi enodušno vstopali v občestvo, da bi postajali družina. Ni prisile, kdor hoče…Gospod je neizmerno nežen; vabi, čaka, trka, kljuka vrat mojega srca pa je le na moji strani. Ostaja mi lepota preko katere se Bog razodeva vsem.”(K.K.)