Search
Mail RSS Google+ Facebook Twitter

Zastavljanje ciljev_1

Pripravil: p. Viljem LOVŠE

IMG_20160103_103251KAKO SI ZASTAVITI MOČNE CILJE, KI NAS BODO GNALI NAPREJ IN NAS NAPOLNJEVALI Z NEUSTAVLJIVO MOTIVACIJO

„Največja nevarnost za večino od nas ni v tem, da so naši cilji previsoki in jih zato ne dosežemo, ampak v tem, da so prenizki in jih zato dosežemo.“ (Michelangelo)

„Najbolj čudna skrivnost na tem svetu je, da postaneš to, o čemer razmišljaš.“ (Earl Naghtingale)

Preprost postopek, ki ga je treba izvesti, preden začneš kakršno koli dejavnost (dieta, hujšanje, molitev, duhovne vaje, delo)

Preden kar koli storiš (tečeš kilometer, telovadiš, delaš, hujšaš, moliš), se moraš držati preprostega postopka. Če ga boš uspešno opravil, bo vse drugo lahko. Če boš ignoriral ta postopek, kar večina ljudi dela, si obsojen na neuspeh, ne glede na to, česa se boš lotil, in ne glede na to, kako močno se boš trudil. Odločilni prvi korak je postavljanje ciljev.

O tem je že zelo veliko napisanega. Na ignacijanskih duhovnih vajah je na začetku vsake molitve prošnja za to, kar hočem in želim. Pred vsako dejavnostjo je tudi vrnitev v pravi namen – v glavni cilj – znotraj katerega potem poteka prizadevanje za vse majhne in vsakodnevne cilje. A kljub vsemu temu in nešteti moderni literaturi o tej temi se večina ljudi nikdar točno ne odloči, kaj hoče in želi. Nekateri posvetijo svojim ciljem le približno misel, nikdar je ne določijo ter svojih sanj in želja ne zapišejo. „Večina ljudi“, pravi Denis Waitley, avtor uspešnice Psihologija zmagovanja, „uporabi več časa za načrtovanje zabave, za branje časopisa ali za pripravljanje seznama za miklavževanje, kakor za načrtovanje svojega življenja.“ Zig Ziglar, specialist za postavljanje ciljev in eden najbolj cenjenih ameriških govornikov o motivaciji, pa trdi, da si samo 3 % Američanov dejansko vzame čas, da si svoje cilje zapiše.

Žal, kajti to je prvi razlog, da ne uspemo doseči tega, kar smo želeli ali hoteli: pomanjkanje jasno določenih – napisanih – ciljev. Če smo brez določenih ciljev, je podobno, kakor če bi streljali v zakrito tarčo. Kako boš zadel tarčo, ki je verjetno niti ne vidiš? Če ne veš, kam greš, ne boš prišel nikamor! Delovanje brez načrtovanja je prvi razlog za neuspeh. Zakaj je postavljanje ciljev tako pomembno?

Razlika med znanjem o tem, kaj moram storiti, in uresničevanjem tega, kar vem

Pri mnogih dejavnostih ne vemo točno, kaj in kako bi storili. Če vam nekdo da primerna navodila, ni več težav, da ne bi vedeli, kaj morate storiti. Kljub temu je pridobivanje znanja ali vedenja šele polovica bitke. Dosti večji izziv za večino ljudi je, kako to znanje uporabiti in ustrezno ukrepati. Velika razlika je namreč med tem, kar veste, in uresničevanjem le-tega. Cilji so most, ki poveže oba bregova.

Ko so cilji pravilno postavljeni v podzavestni um, omogočijo delovanje. Ustvarjajo moč in motivacijo. Cilji te zjutraj vržejo iz postelje in naženejo v tek ali telovadnico, v službo ali kam drugam. Skrivnost, kako ostati ves čas motiviran, je v tem, da si postaviš čustveno nabite cilje – da jih zapišeš – in si nato ves dan in noč osredotočen le nanje. Ne odvrneš pogleda od njih. Cilj z namenom je gorivo, ki te žene naprej.

Morda misliš, da lahko svoje obnašanje v celoti zavestno nadzoruješ? V resnici je tvoja podzavest tista, ki nadzoruje tvoje obnašanje. Če veš, kaj moraš storiti, a se kar nekako ne moreš spraviti, da bi to v resnici storil, po vsej verjetnosti pošiljaš svojemu podzavestnemu umu negativna ali nasprotujoča sporočila. Obnašanja, ki jih povzroča podzavestna pogojenost, običajno imenujemo navade in strasti. K sreči je podzavest mogoče reprogramirati s pozitivnimi navodili in postati človek pozitivnih navad, prav tako kakor z lahkoto postaneš žrtev negativnih navad. Vse se začne z zavestno odločitvijo in napisanimi cilji.

Moč misli

Najpomembnejša za ustvarjalnost in voljo je misel. Tudi ljubezen se začne v mislih. V mislih človek postane ustvarjalen, ljubeč, dialoški, odpuščajoč. Postavlja si cilje in o njih ves dan razmišlja. Vem, da zveni čudno. Naj razložim.

Seveda ni dovolj le, da misliš, da si ljubeč, ljubljen, ustvarjalen, dragocen, lep, suh … Še taka množica misli ne bo dosegla ničesar brez ukrepanja. Seveda pa je treba vaditi. Toda če svojih umskih moči ne usmeriš ustrezno, ti niti najboljša vaja ne bo pomagala, ker jo boš v svojih mislih vedno sam razdejal. Ali ste se že kdaj spraševali, zakaj vam kar naenkrat zmanjka moči, volje? Zakaj se kak dan kar ne morete spraviti, da bi nekaj naredili? Zakaj vas vrže iz ritma? Zakaj se ne morete odpovedati čokoladi, alkoholu, računalniku, seksu, cigareti, kavi ali drugim odvisnostim in strastem? Zato ker vaša negativno naravnana podzavest nadzoruje vaše vedenje in obnašanje.

Postavljanje ciljev torej ni neka dejavnost, ki ima noge v zraku ali nekakšen poceni new age. Postavljanje ciljev deluje zato, ker preusmeri moč vaše podzavesti, ki vodi vaše vedenje.

Kako deluje naš um?

Naš um ima dva dela: zavestnega in podzavestnega. Zavestni um je razumski, logičen, analitičen in razmišljajoč. Nenehno po petih čutih sprejema informacije, potem premišljuje, analizira in ugotovi, ali je vsebina resnična ali lažna. Podzavestni um je del uma, ki je odgovoren za shranjevanje podatkov. V njem je spomin za samodejno obnašanje, za navade, reflekse in samostojne funkcije telesa, kakršne so prebava, dihanje in kroženje krvi.

Treba je vedeti, da podzavestni um, v nasprotju z zavestnim, ne razmišlja. Deluje kakor računalnik. Vsi podatki, ki jih programirate v svoj podzavestni računalnik, so sprejeti, kakor bi bili resnični. Ni važno, ali so dejansko resnični ali zlagani. Podzavest brezpogojno sprejema vse, kar pride vanjo. Potem pa deluje po programu, ki ste ga vložili.

Najhitrejša pot do podzavestnega uma so sugestije, izrečene v hipnozi, ali ponavljanja, medtem ko smo globoko sproščeni. Še ena, čeprav veliko počasnejša pot do podzavesti je zavestno ponavljanje. Vse, kar vedno znova slišite, vidite, rečete, berete ali mislite, se bo počasi precedilo v vaš podzavestni um. Z drugimi besedami, s svojimi zavestnimi mislimi in sugestijami sami sebi nenehno programiramo podzavest. Ali pa dovoljujemo, da nam jo programirajo misli in sugestije od zunaj (negativna vzgoja, slab samogovor, skušnjave, reklame itd.).

Psihološki razlogi, zakaj večina sabotira neko svoje prizadevanje (npr. odvajanje od cigaret ali pijače, hujšanje …)

Zavestni um je kakor kapitan na ladijskem mostu. Kapitan ukaže in povelje pride do strojnice. Podzavestni um je kakor strojnik pri motorju ladje. Ne glede na to, kakšne ukaze prejme posadka s kapitanovega mostu (zavestni um), jih uboga, čeprav so neumni in morda priženejo ladjo do trka v čeri ali ledeno goro. Razlog je v tem, da posadka (podzavest) ne more videti, kam gre ladja, ampak preprosto sledi ukazom.

Vaš podzavestni um kakor posadka ladje sprejema vsako povelje, ki mu ga daje vaša zavest. Smisel podzavesti je v tem, da uboga in izpolnjuje ukaze, četudi neumne. Pogosto ponavljanje misli (umski ukazi) je najzanesljivejši način vplivanja na podzavest. Zato bo vaša podzavest, če boste nenehno in vztrajno ponavljali (npr. ne morem, tudi če bi hotel), poskrbela, da vam res ne bo uspelo, saj je to njena služba – vaše samogovore in ukaze uboga dobesedno in brez vprašanja. Če boste svojo podzavest dovolj pogosto programirali z negativnimi sugestijami, vas bo vodila prav v tisto, česar se bojite: v neuspeh, nemoč, ignoriranje ali kako drugo sabotažo samega sebe in drugih.

Tisto, o čemer vsak dan znova in znova razmišljate, vaša podzavest sprejme in nato vodi vaša dejanja kot avtopilot. Na tem sloni celotno gibanje tako imenovanega „pozitivnega mišljenja“. Ljudje, ki pravijo, da pozitivno mišljenje, trditve in avtosugestije pri njih ne delujejo, v resnici teh ne uporabljajo pravilno ali vztrajno. Vsako pozitivno povelje namreč takoj zbrišejo z negativnim. Če da kapitan ukaz: „Pojdi na zahod!“, takoj nato pa si premisli in reče: „Ne, pojdi na vzhod, ne, na sever itd.“, ladja ne bo vedela, kam naj gre, in ne bo nikoli nikamor prišla. Zato večina ljudi ne pride nikamor npr. pri hujšanju, odvajanju od cigaret, alkohola …

V trenutku, ko si rečemo „pozitivno mišljenje ne deluje“, smo onemogočili njegovo delovanje.

Dr. Maxvell Maltz, avtor knjige Psiho Kibernetika, opisuje človeške možgane in živčni sistem kot „popolni k cilju težeči servomehanizem“. Ta nam omogoča doseči cilje podobno kakor samovodeni torpedo ali raketa, ki išče svoj cilj in si utira pot do njega. Kakor torpedo tudi naši možgani lahko delujejo v našo korist le, če jim določimo cilj.

Brez tarče (cilja) vas bo vaš umski servomehanizem preprosto vlekel k mislim, ki v vas prevladujejo. Podzavestni um deluje 24 ur na dan, pa če ga zavestno usmerjate ali ne. Denis Waitley pravi: „Ker postajamo to, kar večino časa razmišljamo, velja, da se podzavestno gibljemo prav v uresničitev tega, kar ta hip razmišljamo (ali kar večinoma razmišljamo). Npr. za alkoholika je to lahko naslednji kozarček, za odvisnika od mamil naslednji odmerek, za deskarja naslednji val, ločitev, bankrot, bolezen itd. Vse to so cilji, ki so posledica negativnih drž in miselnih vzorcev.